G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

124STROKOVNA SREČANJAdrugih organov v trebuhu posebej ana1izirati,saj bi le tako lahko zmanj{ali njihovo{tevilo in dosegli njihovo optimalno re{evanje.Glede na to, da statisti~ni podatki za kirur{kioddelek Splo{ne bolni{nice v SlovenjGradcu tem sklopu niso bili zajeti, bi iz predavanjadr. Janeza Gorjanca navedli nekajzanimivih poudarkov, dilem in razmi{ljanj.V zadnjih desetih letih je razmerje medklasi~no in laparoskopsko holecistektomijoraslo v prid slednje. Leta 2002 je z laparoskopskometodo operiranih 310 bolnikov,kar je 96, 8 odstotkov, klasi~no pa deset, karje 2,3 odstotke. Razmerja glede spol mo{ki-`enska in glede starosti prakti~no ni temeljnegaodstopanja od povpre~ja v Sloveniji intudi ne od statisti~nih podatkov v svetu.Na kirur{kem oddelku Splo{ne bolni{niceSlovenj Gradec `e {tiri leta akutne holecisteoperiramo v akutni fazi in imamo v tejzvezi dobre rezultate, ~eprav so tudi pri takihoperativnih posegih dolo~ena tveganja.Vse resecirane `ol~nike pregleda tudi patolog.Zahvaljujo~ temu, smo v letu 2002 odkrili{tiri maligna obolenja, ki so bila natoadekvatno tretirana. Ko govorimo o {teviluakutnih holecistitisov, so prav tako patohistolo{kopotrjeni, zato med akutne primereuvr{~amo le tiste, katerih diagnoza je bila dejanskopatohistolo{ko postavljena. Povpre~nadoba zdravljenja v bolni{nici pri akutnemholecistitusu je bi1a 7,1 dneva. Pri laparoskopskioperaciji akutnega holecistitisa smoimeli eno konverzijo, kar je {tiri odstotke.Neinvazivnost laparoskopske metode je temeljnoskraj{ala le`alno dobo, ki se `e ena~is pojmom nekajdnevne bolni{nice.Z desetletnimi izku{njami in izvajanjemteh operacij v prete`ni meri v vsej Slovenijije nastopil ~as je za resni~no oceno socialnihin ekonomskih u~inkov laparoskopskeholecistektomije.Pri~ujo~a delavnica in simpozij je brezdvoma barko kirurgije na podro~ju kirurgije`ol~nika in `ol~evodov pripeljal v bolj mirnevode. V kolikor so mirne vode v kirurgijisploh mogo~e, ker tako sre~anje vodo samopo sebi tudi razburka.Na koncu smo poslu{ali {e dve predavanjivabljenih tujih predavateljev. Moderatorje bil prof. dr. Pegan, teme so bile slede~e: Cholecysto-choledoholithiasis and videolaparoscopy, One procedure laparoscopic treatmen D.Bruni (Avellino, ltalija), Mini-invasive treatment of common bileduct stones G. Pignata (Monfalcone, Italija).Prav za konec je prof. Mischinger iz Gradcaposredoval video projekcijo robota “operaterja”,kar je bila dolo~ena poslastica inmorda tudi ~udenje, vendar menim, da robot{e dolgo ne bo v celoti zamenjal kirur{-kih rok, {e manj pa glave.Sledil je zaklju~ek simpozija s podelitvijopublikacije Bibliografija Klini~nega odde1kaza abdominalno kirurgijo ob tridesetletnemjubileju.Obema organizatorjema, tako prof. dr.Rep{etu kot doc. dr. Jelencu in njihovim sodelavcem,se za njihov trud in zgledno organizacijonajlep{e zahvaljujemo in si `elimokot doslej, dobrega sodelovanja tudi vbodo~e.Slovensko zdru`enjeza klini~no prehranoNada Rotovnik Kozjek, @iva MrevljeNegativen vpliv bolni{nice malnutricijena socialne in zdravstvene stro{-ke je nara{~ajo~. @e dolgo vemo, danezadostna prehrambena podpora ve~a prevalencoin stopnjo podhranjenosti v bolni-{nicah in da je ta problem pomembno povezanz zbolevnostjo, dol`ino zdravljenja v bolni{niciin mortaliteto. Ker je re{evanje tegaresnega problema prepo~asno, ga evropskedr`ave sku{ajo re{evati tudi sistemsko, na politi~niravni, v okviru Sveta Evrope.Od leta 1999 se komite ekspertov za prehrano,prehrambeno varnost in zdravje potro{nikovpri Svetu Evrope intenzivno ukvarjas podro~jem podhranjenosti v evropskihbolni{nicah.Identificirali so pet glavnih skupin problemov:1. odgovornost za na~rtovanje in obravnavoklini~ne prehrane v bolni{nicah ni jasnoopredeljena;2. nezadostno znanje o klini~ni prehranimed vsemi skupinami zaposlenih vzdravstvu;3. pomanjkljivo znanje bolnikov o klini~niprehrani in njihov vpliv na zdravljenje;4. pomanjkanje strokovnega sodelovanja napodro~ju prehrane bolnikov med vsemizaposlenimi v zdravstvu;5. v organizacijo in izvedbo klini~ne prehraneniso vklju~eni bolni{ni~ni mened`erji.Leta 2001 so podpisnice Delnega sporazumav Strassbourgu organizirale Evropskiforum z naslovom Hrana in prehrambenapodpora v evropskih bolni{nicah: delujmoskupaj proti prepre~evanju bolni{ni~ne podhranjenosti.Priporo~ila, sprejeta na tem forumu,so bila predstavljena kot resolucija naMinistrskem svetu Evrope februarja leta2002.Ta dokument je bil leta 2002 posredovanvsem ~lanicam Sveta Evrope, tudi Sloveniji.Vsebuje pet poglavij:1. prehrambena obravnava in terapija v bolni{nicah,ISIS januar 2004