G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

114STROKOVNA SREČANJAEvropski projekt ocenjevanjakakovosti splo{nih ambulantJanko Kersnik, Vlasta Vodopivec Jam{ekVsenci velikega dogodka, to je kongresaEvropskega zdru`enja zdravnikovdru`inske medicine v Ljubljani,je pred tem potekalo od 16. do 18. junija 2003v hotelu Larix v Kranjski Gori 23. sre~anjeevropske delovne skupine za kakovost (EQuiP).Po desetletju ~lanstva v tej delovni skupinije pri{la vrsta tudi na Slovenijo, da gostiin organizira redno polletno sre~anje. V okvirusre~anja je potekal sestanek raziskovalneskupine, ki izdeluje in testira kazalce kakovostidela v splo{nih ambulantah. Gre zaEPA (European Practice Assesmant) oziromaprojekt ocenjevanje splo{nih ambulantna evropski ravni, ki se bo v Sloveniji imenovalEvropski projekt ocenjevanja kakovostisplo{nih ambulant (EPOKSA). V omenjeniprojekt smo se poleg Wallesa, Anglije,[vice, Belgije, Nizozemske in Nem~ije zaradizglednega sodelovanja v dosedanjih projektihlahko vklju~ili tudi Slovenci. Gre zaenega pomembnej{ih projektov, ki ga financirana evropski ravni Bertlesmannova fundacijaiz Nem~ije, ki pa v svojem statutu nedopu{~a financiranje partnerjev izven mejasedanje Evropske unije. Zato bomo izvedliprojekt v Sloveniji ve~inoma s prostovoljnimdelom kolegov in ob podpori Zdru`enjazdravnikov dru`inske medicine SZD. Upamotudi, da nam bodo v okviru svojih interesovna pomo~ prisko~ili drugi zainteresiraniza metodologijo strokovnega nadzora.S tem projektom bomo postavili trdne temeljekazalcev kakovosti, metodologiji inpredvsem ocenili izvedljivost in sprejemljivosttakega na~ina ocenjevanja splo{nih ambulant,ki bo temeljil na znanstveno utemeljenihizhodi{~ih.V Sloveniji bo zahvaljujo~ dobri volji inpripravljenosti {tevilnih kolegov v koordinacijiasist. Vlaste Vodopivec Jam{ek potekalotestiranje izbranih ambulant od decembra2003 do februarja 2004 in v za~etku poletjapri~akujemo `e prve rezultate. V projektusodeluje 30 lokacij, okoli 100 zdravnikov,150 ambulantnih medicinskih sester in50 patrona`nih sester ter vodje teh enot. Izpolnitibodo morali ankete, ki so nastajale vpredhodnih fazah projekta na osnovi izku-{enj nizozemskih in angle{kih kolegov ter vobliki Delphi tehnike v krogu partnerjev vevropskem projektu. Vse lokacije bo obiskalaanketarka, ki bo poleg strukturiranegaopazovanja organizacije dela in opreme lokacijeopravila {e intervjuje ter izvedla posebnoobliko sestanka celotne delovne skupine,na katerem bodo vsi zaposleni posku-{ali najti soglasje o stopnji kakovosti na svojilokaciji. Gre za zanimivo metodo, ki jo razvijajov Wallesu in so nam jo odstopili zauporabo v okviru tega projekta. S to standardiziranometodologijo bomo lahko ocenjevalidelo v splo{nih ambulantah pri nasin se primerjali z dr`avami Evrope. Kazalcise nana{ajo tako na povsem obi~ajna merila,ki predstavljajo kakovost poslovanja, tj.prostorsko in ~asovno dostopnost splo{neambulante, opremljenost, kadrovsko popolnjenost,zadovoljstvo bolnikov in ne nazadnjezadovoljstvo predvsem pa izgorelost zaposlenihv osnovnem zdravstvu.Ostale pomembne teme sre~anja so se dotikaleprojektov, kot je ocenjevanje zdravstvenihkartonov, ki jih sedaj lahko ocenjujetez mednarodnim vpra{alnikom, ki je dostopenna spletni strani (http://www.s-sarfati.co.il/equip/login.asp).Vsakdo si lahkotako sam ustvari oceno njegovih zdravstvenihkartonov. Kon~ali smo tudi idejni projekto nesoglasjih, ki se pojavljajo med posvetom.Prispevek o tem smo objavili tudi vMedicinskih razgledih. Upam, da bo to vpra-{anje in vpra{alnik, ki smo ga razvili, uporabilkdo od diplomantov ali magistriantov zasvojo nalogo. Zavedati bi se morali, da je klini~noznanje nujno in neobhodno za na{edelo, vendar je pomemben tudi na~in njegoveuporabe in uspehi so zagotovo bolj{iob ustreznem sodelovanju bolnika, kar nepomeni samo poslu{nost bolnika, temve~predvsem njegovo sogla{anje s predlaganimidiagnosti~nimi in terapevtskimi ukrepiter njegovo izvajanje skupaj dogovorjenihukrepov, tako pri preventivi kot tudi akutnih,zlasti pri kroni~nih boleznih.Evropska delovna skupina za kakovost seprav tako kot {tevilne druge dejavnosti nahajana dolo~eni prelomnici. To lahko opazimos tem, da se skupina nenehno ve~a,vklju~ujejo se vedno nove dr`ave in da se skakovostjo ukvarja vedno ve~ ljudi. Zato dvapredstavnika iz ene dr`ave ne moreta pokritive~ prebivalstva, ki je zainteresirano za kakovostv dru`inski medicini. Prav zaradi tegapoleg tako imenovanih o`jih sre~anj, ki sonamenjena samo ~lanom delegatom posameznihdr`av, organizira tudi t. i. odprta sre-~anja, na katera nacionalni predstavniki povabijozainteresirane, da predstavijo svojaraziskovalna dela na podro~ju ugotavljanjakakovosti v dru`inski medicini. Tako sre~anjepoteka praviloma novembra in letos jeto Heildeberg v Nem~iji, ki se ga je udele`ilaasist. Darinka Klan~ar.^eprav ima ~lovek, ki spremlja vpra{anjekakovosti, v~asih ob~utek, da se stvari nepremaknejo dosti, se ka`e, da je kakovostna{la svoje mesto v slovenski medicini. Toje razvidno tudi iz reforme zdravstvenegazavarovanja, kjer je eno izmed poglavij namenjenoprav zagotavljanju kakovosti. Obuspe{nem sre~anju se zahvaljujem vsem, kiso s svojim delom in prispevki pripomogli kuspe{nosti sre~anja, in sicer na prvem mestus svojim finan~nim prispevkom Zdru-`enja zdravnikov dru`inske medicine, Zavodza zdravstveno zavarovanje Slovenije,Krka, Servier Pharma, Intereuropa, HitNova Gorica, LTO Kranjska Gora in ONIKSJesenice. Kljub svoji relativni neznanostiKranjske Gore so bili obiskovalci sre~anjanavdu{eni nad okoljem, gostoljubnostjo,dobro hrano in pija~o.ISIS januar 2004