G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

S KNJIŽNE POLICE141gova mati ostala z njim, vendar tudi to nidovolj. Ne samo, da mora biti tam, tam morabiti vsa, v celoti zanj in samo zanj, na na~in,ki ne more biti nikoli izpolnjen (str. 48).Vpeljava jezika prinese distanco in posredovanjein z njima razliko. ... Jezik ni tolikosredstvo komunikacije kot sredstvo za doseganjeidentitete. Skozi jezik dose`e vsakaoseba dolo~eno identiteto ter s tem povezanapravila... (str. 49).... De~ek kot bodo~i mo{ki, kar zadevaspol, ohrani svoj prvi ljubezenski objekt. ...Deklica mora zamenjati svoj prvi ljubezenskiobjekt, to je mamo, za o~eta. ... Najpomembnej{iu~inek te menjave objekta je, dabo deklica posve~ala veliko ve~ pozornostirazmerju kot takemu, v nasprotju z mo{kozavzetostjo s fali~nim vidikom (str. 55-56).Prvi ljubezni v izvorni obliki se moramoodre~i. Ali druga~e, vsako ljubezensko razmerjeima v sebi klice spodletelosti, vse doklerpri~akuje povrnitev v primarno stanjeenosti (str. 57).Popolna zadovoljitev `elje in vrnitev vpopolno simbiozo vklju~uje izginotje subjekta(str. 60).Metafori~no re~eno to pomeni, da moramozapustiti materino domovino, da biodkrili svet, {e posebno njegov ‘temni kontinent’.To nas pripelje do vsepre`emajo~egapomena ljubezni, kar navsezadnje pomeni,da ljubezen s svojimi manifestacijamipredstavlja temelj kulture, in to v naj{ir{empomenu besede (str. 63-64).Mo`no je samo tak{no razmerje, ki temeljina razli~nosti. ... Da lahko pusti{ nekogapri miru, ga mora{ zares ljubiti. ... V teh mol-~e priznanih razmerjih dobimo nekaj, kar nemore biti dano, in dajemo tisto, ~esar nimamo(str. 76-77).V poglavju, ki se za~ne z naslovom Ljubezenje... na sre~o(!) ni izrecnega odgovora.V{e~ mi je, kako obravnava pojem povpre~enmo{ki (`enska) ter stereotipe o njima.V zadnji {tevilki revije Psychologie heute soti stereotipi opisani in prvi stavek enega od~lankov se glasi takole: “Mo{ki ne znajo poslu{ati,`enske pa ne parkirati avta.”Verhaeghe ta stereotip raztegne. ^e povzamem,si `enska mo{kega predstavlja posvoje (saj druga~e ni mogo~e), kot fantazmo.Ponuja mu torej tisto, kar edino ima, ato je zanj nesprejemljivo. Isto velja za mo{-kega: `ensko si predstavlja po svoje, kot fantazmo.Ponuja ji tisto, kar edino ima, a to jezanjo nesprejemljivo.Mar to pomeni, da ~lovek na sploh so~lovekado`ivlja kot fantazmo?Verhaeghe pogosto govori o pojmu ~lovek-objekt.Vsaj enkrat omeni pojem ~lovekovaidentiteta. Ne spomnim se pa, da biizrecno omenil pojem ~lovek-subjekt. Zatosem se spomnil neke svoje nedavne domneveo njuni povezanosti, da...~loveka vodi iracionalen sklop, strast instrah: Strast so~loveka obvladati, ga imeti(kot objekt) ter strah objekta ne izgubiti; ~ese to zgodi, je ~lovekovo samopotrjevanjeonemogo~eno. Znotraj te strasti je spolna:strast mo{kega po obvladovanju `enske inobratno. Samopotrjevanje mo{kega prek`enske (objekta) in obratno.V strasti in strahupa je protislovje: ~lovek ho~e so~lovekaimeti kot objekt, ta objekt ho~e obdr`ati, ano~e postati so~lovekov objekt. Tak{en ~lovek`ivi v utvari, da lahko `ivi kot subjekt lepod pogojem, ko ima so~loveka za objekt.Kak{na bi bila razlika, ~e bi ~lovek A bivalkot objekt, ~lovek B pa kot subjekt. Ali bise A in B razlikovala pri dojemanju `ivljenja,so~loveka ter drugega spola? Ali bi A inB imela razli~ni identiteti? Kaj je identiteta?Encyclopaedia Britannica: “Ko otrociodra{~ajo in postajajo mladostniki, samesebe vse bolj opredeljujejo v smislu enkratnostiin individualnosti kvalitete svojih ob-~utkov, misli in mnenj...”Psychologie heute: “Identiteta je sposobnost,da ~lovek internalizira (ponotranji)predpisane zakone in vzorce vedenja. ... Danesne velja ve~, da je identiteta razvoj ~lovekovegabistva, temve~ velja le prebiti se inbiti v mno`ici opazen. “^e se me vidi, semjaz jaz.”J. J. Rousseau: “Identiteta je sposobnost,da ~lovek v spreminjajo~ih se razmerahohrani svojo svobodo.”^lovek - ker je ~lovek - mora izbrati meddvema temeljnima mo`nostima, med regresijoin progresijo (E. Fromm). Da se pred ~loveka- ko se zave svojega bivanja - vedno postavialternativa: ali postati tisto, kar je (svojoidentiteto zgraditi) ali postati tisto, kar ni(privzeti tujo identiteto ali je sploh ne zgraditi).Verjetno ni mogo~e `iveti brez identitete.A njena gradnja ni le dolgotrajna in mu~na,temve~ tudi negotova. Verjetno mnogiljudje posku{ajo `iveti v utvari ter ubiratirazli~ne bli`njice. Ena usodnih je, da ~lovekposku{a postati subjekt tako, da privzameso~loveka za objekt. Na ravni naroda se jetemu sprevr`enemu idealu {e najbolj pribli`alnacizem. Na intimni ravni pa obstoji takrat,ko ~lovek ne more prese~i svoje fantazmeo nasprotnem spolu ter preide v stanjesamopotrjevanje mo{kega prek `enske-objektain obratno.Eden pomembnih vidikov identitete jeodnos. Zato, ker poka`e meje med jaz in ti.Morda tudi celo poka`e, kaj jaz je ali ni. Poka`e,kaj svoboda je in kaj svoboda ni. ^imbolj globok ali celo intimen je odnos, tembolj se poka`e ~lovekova identiteta, njenastopnja (ne)zrelosti. Prav zato je intimen(heteroseksualni) odnos lahko bodisi izjemnotrden bodisi izjemno krhek. Izka`e namre~,ali ~lovek obvladuje svoje strasti, alipa nasprotno, da strasti obvladujejo ~loveka.Kaj je torej ljubezen?Ljubezen je pot (dogajanje, ne dogodek)po kateri mora ~lovek hoditi vse `ivljenje,da za~ne postajati subjekt, da razvije svojoenkratno in neponovljivo identiteto. Lahko(so~loveku) da in daje tudi tisto, ~esar nima.In ne do`ivlja ga kot fantazmo, temve~ kotinternalizirano druga~nost.Tako torej Verhaeghe. Morda sem ga razumelpreve~ po svoje: se hkrati neprenehomaspominjal na razvoj (rast) ljubezni postopnjah eros (amor), filia, agape. A le takosem si lahko odgovoril - prav zares - na vsapredzadnja vpra{anja.Ker odgovora verjetno ne bom do`ivel,si lahko postavim {e zadnje vpra{anje:“Kak{na je usoda ~loveka, ki v tem zaporedjutemeljno stopnjo presko~i?” januar 2004 ISIS