G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

19N O V I C EVIRTUALNI MEDIJIIN PSIHAMedmre`je in ostali virtualni medijibotrujejo zaprtosti, odtujenostiin osamljenosti, ugotavljajo ameri{kiin japonski zdravniki ter psihologi. Skupinamednarodnih raziskovalcev pod vodstvomdr. Carnegie Mellon iz Univerze vPittsburgu (Pennsilvanija) je v svoji poglobljeniraziskavi ugotovila, da ljudje, ki ne lepri delu, temve~ tudi v zasebnem `ivljenjuin prostem ~asu redno uporabljajo ra~unalnikin “deskajo” po medmre`ju, vedno boljo`ijo svoje socialno okolje, se odmikajo izrealnosti in siroma{ijo medosebne odnose.Pogosto so spletni navdu{enci bolj impulzivni,razdra`ljivi, ob~utljivi, nemirni, nepotrpe`ljivi,eksplozivni in osamljeni, pa tudimelanholi~ni in depresivni. Neredko jih zaznamujetaasocialno vedenje in nasilnoobravnavanje “realne” okolice. Do omenjenihugotovitev je pri{el dr. Mallon s sodelavciv svoji dve leti in pol trajajo~i {tudiji na170 posameznikih in 75 dru`inah iz vrst navdu{enihuporabnikov sodobnih virtualnihmedijev.Ameri{ki profesor psihologije, dr. RobertKraut, pravi, da so bili naravnost {okirani,ko so v okviru {tudije, ki sta jo financiralakoncerna Hewlett-Packard in Apple, prou-~evali medosebne odnose v treh vodilnihameri{kih podjetjih, ki se ukvarjajo z virtualnotehniko. Dotlej so bili strokovnjaki prepri~ani,da medmre`je vodi v bolj spro{~eno,nemoteno, lahkotno, prijaznej{o komunikacijoin bolj{e medsebojne odnose, torejda predstavlja temelj za oblikovanje novemedmre`ne dru`be. Ugotovili so ravno nasprotno.Uporabniki medmre`ja postajajonedejavni ljudje, ne znajo in ne morejo (alicelo no~ejo) ve~ spro{~eno in spontano komunicirativ `ivo, zanemarjajo svoje dru`inskein partnerske obveznosti ter omalova-`ujejo socialne dol`nosti in prilo`nosti.Hkrati se za~enjajo po~asi (a vidno) oddaljevatiod realne vsakdanjosti in se v primeruproblemov najraje zatekajo v varno virtualnonaro~je. Za omenjene spremembe insimptome zado{~a `e nekaj ur rednega “deskanja”po medmre`ju na teden. Znanstvenikiugotavljajo, da dlje, ko ljudje sedijo predra~unalnikom in se predajajo virtualnemu“deskanju”, bolj osamljene in nesre~ne sepo~utijo. Vseeno sku{ajo navezovati stike ssvojimi virtualnimi prijatelji in znanci, vendarso tovrstni kontakti bolj povr{ni in neobvezujo~i,tudi manj osre~ujo~i od tistih pravih,klasi~nih med~love{kih stikov. Psihologi,psihiatri in dru`inski zdravniki tiho govorijoo spletni blodnji, za katero bo potrebnokmalu zagotoviti dodatna sredstva vzdravstvenih blagajnah razvitega sveta. Priredila in prevedla: Nina MaziVir: CNNEMŠO IN INFEKCIJEGeriatrija se na pragu 21. stoletja soo-~a z oku`bami, ki jih zaznamuje resnej{ipotek in ve~jo prizadetost organizmakot pri mladostnikih in odraslih.Hkrati je incidenca infekcij pri zdravih starostnikihz normalnim imunskim sistemomni`ja kot pri ostalem prebivalstvu. Znanstvenikiso pred ~asom ugotovili, da s starostjope{a pogostost preob~utljivosti in jakostalergijskih reakcij. Nedavno so pri{li do dodatnegaspodbudnega spoznanja v zvezi stretjo `ivljenjsko dobo, in sicer da tvori organizemz leti ve~ protiteles, zlasti proti virusom,bakterijam in proti nekaterim glivicam.Zato so predstavniki starej{e generacije,ki so zdravi, vitalni in v dobri psihofizi~niter socialni pripravljenosti, manj dovzetniza (zlasti ubikvitarne) patogene povzro-~itelje in bolj odporni proti oku`bam. Neobolevajo za otro{kimi boleznimi in so redkejeprehlajeni kot otroci in mladina. Opisanemuspoznanju v prid govorijo globalnezdravstvene statistike z razvite zahodne poloble,ki navajajo, da so pred{olski otrociprehlajeni povpre~no {est do trinajstkrat naleto, {olarji pet do osemkrat, pubertetniki trido {tirikrat, odrasli dvakrat do trikrat na leto,starej{e pa prizadene nahod enkrat (najve~dvakrat) na leto ali celo nikoli, ~eprav jihogro`a ve~ kot dvesto razli~nih vrst, bolj alimanj nevarnih prehladnih virusov in {tevilnebakterije. Enotna mati~na {tevilka ob~anain prehlad sta po najnovej{em prepri~anjumedicinskih strokovnjakov v obratnemsorazmerju. Ravno nasprotno velja za po{-kodbe in degenerativne bolezni. Priredila in prevedla: Nina MaziVir: Science et VieNIKOTIN,NAJHUJŠA DROGASkupina ameri{kih strokovnjakov je vsvojem poro~ilu nikotin ozna~ila zanajbolj nevarno in zahrbtno drogo preteklegatiso~letja, ki svoje lovke uspe{no raztezatudi v novo, tretje tiso~letje. Svoje stali{~eso Ameri~ani podkrepili z naslednjimidejstvi: Pri ~loveku `e prva cigareta spro`i v mo`ganihbiokemijske procese, ki povzro~ijozasvojenost z nikotinom. Kajenje terja najve~ji krvni davek (v bli`njiNem~iji za posledicami kajenja vsakoleto umre 150.000 ljudi in ve~). Nikotin v {tevilnih dr`avah {e vedno nevelja za pravo drogo in zato nima primerneganegativnega socialnega predznaka. Kajenje predstavlja pravi napad na organizemz nevarnimi strupenimi plini, teratogenimiin kancerogenimi derivati. Znanstveniki so odkrili (izolirali) gen, kije povezan z nagnjenostjo k nikotinskizasvojenosti in ga poimenovali SLC6A3.Strokovnjaki ga pospe{eno prou~ujejo inanalizirajo. Moderni znanosti {e ni uspelo odkriti ustreznega,ne{kodljivega, organizmu prijaznega,bio(eko) nadomestka za tobak. Tveganje za plju~nega raka se pri kadilcihzmanj{a na nekadilsko raven {ele popetnajstih letih popolne toba~ne abstinence. U`ivanje tobaka in toba~nih izdelkovzaenkrat {e nima ustrezne negativne psiho-socialnepodobe. Sodi med dru`benosprejemljive (ali vsaj nemote~e) zasvojenosti,ki se mnogim mladim (in odraslim)zdi celo zanimiva in privla~na, a dokaj nenevarna. Kadilci z na~rtnim ogro`anjem zdravjasebe in svoje okolice znatno prispevajo kprimanjkljaju v nacionalnem zdravstvenemprora~unu.Priredila in prevedla: Nina MaziVir: US Todayjanuar 2004 ISIS