G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

73FORUMvidenim {tevilom so~asnosebi enakih bolnikov naindividualni ravni in ne lepreko medijskih “stokanj”o izgubah in visokihcenah zdravljenja. S tembi zdravnika razbremenilinenehnega pritiskakoordinacije tistega odnosa,ki je danes povsemna njegovem bremenu inni njemu lasten; to je usklajevanjafinan~no-pravnegarazmerja, ki obstojisicer med drugima dvemasubjektoma. Tako danesnekateri `e zmotno razmi{ljajoo svojih bolnikihkot o zavarovancih. Pomembnespremembe, kibi vplivala na pove~evanje odgovornosti med bolnikom in zavarovalnicov obeh smereh, v reformi ne vidim, razloge pa lahko ocenjujemole po razjasnitvi zunanje lupine pri~ujo~e sheme, {e bolj zapletenihodnosov, ki krojijo na~in na{ega dela. (Shema)Zna~ilnosti vsakodnevnega delovanja mehanizmov zdravljenjabolnikov so odraz delovanja temeljnih struktur dr`ave, tako zakonodajnekakor izvr{ilne oblasti. Medsebojno povezanost obeh vejoblasti zanesljivo ni potrebno posebej razlagati. Na tem mestu jo`elim pravilno poudariti in spomniti na njeno klju~nost pri ustvarjanjuin sprejemanju zakonodaje, torej tudi obse`ne zakonodaje, kina kakr{enkoli na~in opredeljuje zdravstveno dejavnost, pogojezdravnikovega dela in odnosa z bolniki. Tak{na povezava je temeljpravne dr`ave in s tem klju~na v spreminjanju zakonodaje na podro~juzdravstva. V pri~ujo~i shemi posku{am prikazati mesto tistihorganizacij, ki zdru`ujejo omenjene izvajalce temeljnih zakonskihna~el dolo~ene pravne ureditve dr`ave, in to smo zdravniki napodro~ju zdravstva zanesljivo. Dana{nje povezave teh in osi med vladoter parlamentom so {ibke in ob~asne. Nikakor jih tudi ne predvidevajospremembe na podro~ju. Pri tem ne mislim izpostaviti stanovskihorganizacij kot dr`ana telesa, ampak le spro`iti razpravo osodelovanju med {tevilnimi vladnimi strokovnimi slu`bami in tistimiskupinami, ki zdru`ujejo nevladno (nepoliti~no) skupino strokovnjakovdolo~enega podro~ja in v zvezi s tem predstavljajo potencialdobrih idej in velik spekter izku{enj. Jasno je, da je izbira nadr`avni ravni periodi~na in razmerje mo~i dolo~ajo volivci. Pravzapravbi lahko ugotovili, da je za spro`itev argumentiranih razprav ozdravstvu najbolje vklju~evanje zdravstvenih delavcev v dr`avne organe,za kar je predpogoj politi~na opredelitev. Verjetno se bostestrinjali, da je tak{na misel nevzdr`na, {e posebej ob dejstvu, da vtaki sredini ni mo`no ostati neobremenjen z veliko bolj {irokimi interesiposamezne usmeritve.V zadnjem ~asu zdravni{ke organizacije resno in vztrajno opozarjajona tiste zadol`itve zdravnika, ki niso njegovo delo, v `elji, dabi se zmanj{ale neklini~ne in nestrokovne obremenitve zdravnikater izbolj{al odnos in s tem kakovost, strpnost med bolnikom inzdravnikom. Ko opozarjamo na potrebo po zve~anju odgovornostiposameznika (dr`avljana) na eni in dr`ave na drugi strani, pa zaraditega naletimo na o~itke, kina{a prizadevanja slikajokot ru{enje `elje po socialnidr`avi, na kar vsekakorstavijo reformatorji. Tak-{en odziv je pri~akovan,saj gre ve~inoma za razpravemed predstavnikidr`avne reformatorskeskupine na eni in neodvisnimizdravni{kimi organizacijamina drugi strani.^e ob tem posku{amoz najve~jo mo`no politi~nodistanco razumeti politi~netemelje sogovornikovna dr`avni strani, lahkonepristransko ugotovimolevostransko usmeritev.Tukaj ne `elim vrednotitiposameznih temeljnih na~el in politi~nih prepri~anj, {e manjsimpatizirati s katerokoli izmed njih, ampak le razumeti zna~ilnostirazmer, v kakr{nih sprejemamo zdravstveno reformo in njene avtorje.Znano je, da so programi levo usmerjenih politi~nih skupinizrazito usmerjeni v volivca ter njegove socialne pravice in iz tegaizhaja tudi nasprotovanje tistim predlogom, ki posku{ajo polo`ajposameznika v zdravstvenem sistemu mo~neje izlu{~iti iz celotneskupine in mu nalo`iti ve~ odgovornosti, dr`avo, podr`avljen sistemzavarovanja (in ne izvajalce zdravstvene dejavnosti) pa postaviti kotnajodgovornej{ega nosilca tako eti~no in pravno kot finan~no uravnove{enegaodnosa med posameznikom in javno zdravstveno slu`bo.Naj poudarim, da ve~anje kakovosti storitev v zdravstvu in njegoveprepustnosti za bolnike ni le vpra{anje pravic, ampak tudi odgovornostitako posameznika kot dr`ave. Menim, da zdravniku nesme biti nalo`ena odgovornost za razmere v zdravstvu in s tem vzvezi pritiskati na njegov polo`aj in dol`nosti. Zdravniki smo vsekakorodgovorni za na~in zdravljenja bolnika tako z eti~nega kot strokovnegastali{~a, v kar nas zavezuje Hipokratova zaprisega. Vendarne moremo biti odgovorni za okvir, v katerem delujemo in mo`nosti,ki nam jih nudi skupnost, v kateri `ivimo. Prav tako ne moremosprejeti funkcije poklicanega pojasnjevalca konflikta, ki izhaja iz nenehnegarazmerja med dr`avljanom (bolnikom) in dr`avo. V javnomnenjskihrazgovorih lahko brez dvoma opazimo razvijajo~ o~itekzdravni{tvu, da strnjeni v poskusu uveljavitve svojih priporo~iltvorimo navidezno politi~no strukturo (ali lobi), z nekoliko desnousmerjenimi predlogi. Ob tem je {e najbolj zastra{ujo~e dejstvo, dase posku{a ustvariti mnenje, kakor da zdravniki vidimo zdravstvenoreformo kot `eljo po izbolj{anju svojega polo`aja ali `eljo po prikrojitvidejavnosti na svojo ko`o in ne na ko`o bolnika. Naj se na temmestu spomnim besed filozofa Tineta Hribarja, ki je nedavno slovenskepoliti~ne razmere ocenil kot stabilno levo usmerjene in v smislumodernih stabilnih demokracij celo ugotovil potrebo po nekak-{nem “centriranju” razmer v parlamentu. Tak{no centriranje ne smemozmotno razumeti kot `eljo po politi~nem konsenzu z namenomprepre~evanja parlamentarne in s tem dr`avne nestabilnosti, ampakkot sintezo razli~nosti v idejnem oziroma na~elnem smislu zadobrobit dra`avljana oziroma v na{em primeru bolnika. Nisem pre-(Poskus shemati~nega prikaza medsebojnih prepletanj ve~ine razmerij,v katere je vpleten zdravnik pri svojem delu.)januar 2004 ISIS