G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

134RECENZIJAZgodovinski zbornikMedicinske fakulteteZgodovinski zbornik - Medicinska fakultetaUniverze v Ljubljani 1919 - 1945Zalo`ba Medicinska fakulteta inZdravni{ka zbornica Slovenije. 18 avtorjev,uredniki France Urlep, Miroslav Kali{nik,Peter Borisov.Morda 80 let kot obletnica univerze,vsaj v Evropi, ni nekajkar bi nas postavljalo v samvrh, vendar je prilika ozreti se na tisto,kar je bilo narejeno, pa tudi osebni spominnekaterih sega {e ravno na obrobjetega ~asa.Res je bilo pred tem `e nekaj poskusovustanavljanja zametkov medicinskega{tudija. Mediko-kirur{ka {ola je delovala`e sredi 18. stoletja, vendar zgodovinskeokoli{~ine niso bile prijazne inna svojo prilo`nost smo morali po~akatiskoraj sto let. Iz Dunaja so nam dopovedovali,da za vseu~ili{~e {e nismo zreliin {ele leta 1919 so nam dovolili, tokrat izBeograda, odpreti nekaj predklini~nih semestrov.Do takrat so Slovenci odhajali nabiratznanje v tujino, vendar so se za razlikood danes, praviloma tudi vra~ali.Zbornik, delo 18 avtorjev, zajema obdobje~etrt stoletja, od ustanovitve nepopolneMedicinske fakultete do konca zadnje svetovnevojne in ga sestavljajo trije sklopi: zgodovinskidel, biografije nekaterih u~iteljevtega obdobja in bibliografija omenjenih u~iteljev.Nekateri prispevki ob `ivljenjepisudodajajo osebne spomine, refleksije sodobnikovin zapise odzivov takratnega ~asa. Karnekaj biografskih prispevkov predstavljenihu~iteljev je izpod peresa nekdanjih u~encev.V zgodovinskem delu je Janko Prunk orisalpoliti~no in kulturno `ivljenje Slovencev vprvi Jugoslaviji, Peter Borisov pa v obse`nem,klju~nem ~lanku, ilustriranem s faksimili {tevilnihdokumentov, razvoj Medicinske fakultetemed obema svetovnima vojnama.Danes se nam zdi Medicinska fakultetanekaj samoumevnega. Ve~ina ljudi ne pomisli,da sta {la za~etek in razvoj skozi zeloburne ~ase; oviranja dr`ave, strankarske razprtije,pomanjkanje denarja, u~iteljev in prostorov,prepoved {tudija med vojno in povojnoukinitev avtonomije Univerze, ker bita, po mnenju takratnega zdravstvenega ministra,“predstavljala anahronizem in nudilazato~i{~e le reakciji”. Odsev tega so tudisinusoidna ponavljanja kriz in evfori~nihvzponov, najprej na za~etku dvajsetih let, takojpo zadnji vojni in spet ob slovenski osamosvojitvi.Lojza Kraigherja je predstavil Alojz Ihanpredvsem kot literata, stalnega upornika ins poudarkom na njegovih prizadevanjih zaustanovitev Medicinske fakultete.Janeza Ple~nika, izpod peresa Antona Prijatelja,poznamo ne samo kot anatoma indolgoletnega dekana, predvsem pa kot enegaprvih, ki so se intenzivno in znanstvenolotili slovenske medicinske terminologije,~eprav tu in tam ne vedno s sre~no roko. Te`kosi je predstavljati pred kak{no zahtevnovlogo so se zna{li prvi u~itelji, ki so predavaliv sloven{~ini, saj so se sami brez izjeme{olali v de`elah s tujerodno govorico. Mordaje le Trubar, pred {tiristo leti, stal predte`jo nalogo.Zato se mi zdita terminolo{ko delo in izdaja“Kratkega repetitorija anatomije”, standardnegau~benika generacij {tudentov pomembnej{akot podatek, da mu je Landsteinerdolo~il krvno skupino.Nih~e ne bi mogel bolje opisati Alfreda[erka; ~loveka, humanista, filozofa inliterata kot Jo`e Felc. Profesorja, dekanain rektorja, ki je skoraj povsem pozabljen.Felc proti koncu svojega imenitnegaprispevka zapi{e: “Z genialnostjoevropskega intelektualca je dojemalznanstvene dose`ke ~love{tva od renesansedo Einsteina, po drugi je vanj kotdvom pronikala izvirna resni~nost ~lovekoveusojenosti skozi filozofska in literarnadela njegovih vzornikov (Spinoza)in sodobnikov (Penati v gostilni Kolovrat).”@ivljenjepisi se nadaljujejo s PavlomGro{ljem, kjer je opisu dela in `ivljenjadodano {e njegovo uvodno predavanje“v Prirodoslovem dru{tvu, “Prirodoznanskaprizadevanja med Slovenci”,zgled sistemati~nega prikaza, JosipomCholewo, Evgenom Kanskym, Ivanom Pintarjem,Alijo Ko{irjem, Karlom Lu{ickym,Francetom Hribarjem, Albinom Seli{karjem,Bo`idarjem Lavri~em, Hubertom Pehanijemin Valentino Kobe. Marsikoga se {esam spominjam. Nekaj je bilo mojih u~iteljevin prof. Lavri~ moj prvi predstojnik.Nekateri pisci so se o~itno po~utili nekolikoutesnjene, ker so bili omejeni z letom1945. Precej omenjenih je doseglo svoj vi-{ek {ele kasneje. Med biografijami pogre{am{e kak{no ime. V uvodu stoji zapisano, da nibilo mogo~e dobiti avtorjev. [koda.Knjigo zaklju~uje bibliografija vseh u~iteljev,ki so navedeni v Zborniku, od leta1919 do 1945. Gre za zelo naporno delo, kiga je opravil France Urlep.Knjiga je oblikovno lepa. Uredniki so setrudili (in uspeli) poenotiti morebitno in privelikem {tevilu sodelavcev skoraj nujno razli~nostprispevkov. Obi~ajno tak{ne publikacijeizidejo s sojenico “~asovna stiska” obstrani. Nekatere korekturne spodrsljaje je iztega vidika lahko spregledati.Lep in koristen homage slovenski visoko{olskimedicini in tistim, ki so jo pomagaliustvarjati in razvijati.Boris KlunISIS januar 2004