G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

140ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUnoma me je zapustil.”Gospa me je redno obiskovala zaradizdravljenja zvi{anega krvnega pritiska in zvi-{anih ma{~ob v krvi, potem ko je pred {tirimileti do`ivela prehodno motnjo mo`ganskegakrvnega pretoka. Nikoli ni omenjalabolnega mo`a. Redno je opravljala vse preiskavein bila vestna pri jemanju zdravil.“Ima to {e smisel?” poka`e na recepte.Njena bole~ina je velika.Ali zdravniki zmoremo zdraviti to bole-~ino?Ludwig van Beethoven, nem{ki skladateljin pianist, je dosegel klasi~no popolnostsonate in simfonije. Kot mislec je grebel vglobine ~love{kega bistva. V glasbi je razbilpreprosto oblikovano ravnovesje in glasbeniizraz napolnil s ~ustvenimi emocijami.S trinajstimi leti je postal ~embalist bonnskekapele, z dvaindvajsetimi leti je od{el naDunaj, kjer se je u~il glasbe pri Salieriju inHydnu. Zavrgel je vse hlap~evske dvorneslu`be in se posvetil poklicnemu skladanju.Pomo~ je na{el v krogu plemi~ev, ki so ljubiliglasbo. @ivel je na Dunaju, {e raj{i v njegoviokolici, da je bil bli`e naravi, ki mu jebila vse.Njegovo `ivljenje je bilo bridko, polnotrpljenja in odpovedi. Od leta 1819, zadnjihosem let ustvarjalnega `ivljenja, je bil popolnomagluh. Glasbe ni sli{al, ni je mogel do-`ivljati s sluhom. Svojo bole~ino je neponovljivoizlil v glasbo v svoji peti simfoniji v c -molu.Pogosto jo poslu{am, simfonijo usode.Nihanja razpolo`enja in ~ustev, bravuroznikontrasti, koraki usode, zvo~no barvno bogastvo,vse to me umirja, ko mi v du{i vejenemir in bole~ina.S KNJIŽNE POLICEPaul Verhaeghe:Ljubezen v ~asu osamljenostiMarjan Korda{Paul Verhaeghe: Ljubezen v ~asu osamljenosti.Trije eseji o gonu in `elji. (Nasloviesejev: Nemogo~i par; O~etje nabegu; Gon). Zalo`ba Orbis, Ljubljana, 2002,221 strani. Prevod: Zdenka Kristan.S to nenavadno knjigo sva se sre~ala ravnov obdobju mojega razmi{ljanja o ~lovekoviidentiteti ter spoznavanja dejstva, kajljubezen ni. ^etudi je nujno prebrati vse trieseje, se bom tukaj omejil predvsem na prvega.Naj prepi{em (z opozorilom, da se nastr. 41 za~ne poglavje z naslovom Ljubezenje...) nekaj citatov:Za mo{ke partnerje je bistvo “dose~i”, za`enske partnerje pa je v ospredju ‘ohraniti’(str. 17).Ozrimo se najprej na razlike med dvematipoma fantazem/fantazij. ... Za mo{ke je tovrstneupodobitve lahko najti, saj je pornografijana primer tipi~no mo{ki proizvod. ...Mo{ki spol, ki je vizualno in genitalno-fali~nousmerjen, ima en sam cilj, orgazem. Potem je ~as, da vstane in gre. ... Knjige za `enskeso ~isto zraven mo{ke pornografije; toso doktor romani, romani Victorie Holt,gospodinjske romance. ... @enska erotika vteh zgodbah skoraj nima vizualne oblike, nikolini genitalno usmerjena in nima jasnegacilja. ... @enska ne razume, kaj njen mo`(pod~rtal pisec) vidi v pornografiji: vednogre za isto stvar. Mo{ki ne razume, kaj njegova`ena (pod~rtal pisec) vidi v teh zgodbah(doktor romani, romani Victorie Holt,op. pis.): vedno gredo enako. ... Seveda papovpre~en mo{ki ne obstaja. Kljub usmerjenostina fali~no predstavo vsak mo{ki sanjao ljube~em in trajnem razmerju. Pravtako ne obstaja povpre~na `enska in eroti~nefantazije mnogih `ensk segajo veliko dlje,kot bi si njihovi partnerji lahko predstavljali.Kakor koli `e, eni so fantazme drugih...(str. 18-22).Najbolj o~itna razlika med gonom in ljubeznijozadeva objekt, h kateremu naj bi sene ve~ obra~ali kot k objektu. V nasprotju zgonom, pri katerem je objekt vedno zamenljivkot nepomembno sredstvo, pa se v primeruljubezni vse vrti okoli tega nenadomestljivegadrugega (41).Ne smemo pozabiti, da je bila poroka primarnoekonomsko dejanje, usmerjeno na delitevpremo`enja in dedi{~ine; zato gresta porokain posestni razred z roko v roki. Tisti,ki niso imeli ni~, je niso imeli in je niso potrebovali(43).Temeljni model ljubezni ni razviden vrazmerju med mo{kim in `ensko, ampak vrazmerju med materjo in otrokom: to je ljubezenza vse ~ase. Vendar to ne pomeni, dase ta odnos ni spreminjal (str. 43).Da bi torej lahko karkoli rekli o ljubezni,si moramo ogledati primarno razmerje medmaterjo in otrokom... Obstajajo tri splo{nezna~ilnosti tega razmerja: prvi~, ta oblika ljubeznije totalna in ekskluzivna, drugi~, odvsega za~etka ji je usojeno, da bo spodletelain nas pustila z ob~utkom izgube, ki rodi `eljo:tretji~, zanjo je zna~ilna mo~ (str. 45).O~itno (otrok, op. pisca) `eli, da bi nje-ISIS januar 2004