40INTERVJUSlika 10: Udele`enci ene od delavnic o ultrazvo~ni anatomijiploda v Mariboru (leto 1996). Prim. Japelj je drugi zleve v drugi vrsti, prva z desne je medicinska sestra Zdenka[imat (njeno srce je ugla{eno z ultrazvo~nim valovanjem).....................................................................................................dicine. Tako je nau~il UZ sprva mariborske interniste, kirurge, pediatre,ortopede, radiologe, otorinolaringologe, okuliste, nato pa{e {tevilne kolege iz drugih regij in republik.Treba je povedati, da prof. dr. Asim Kurjak, ki je mednarodnaavtoriteta na podro~ju UZ, vedno poudarja, da se smatra za u~encaprimarija Japlja. Zgodovinarje slovenske medicine ~aka naloga,da natan~no opredelijo izjemno in pionirsko vlogo dr. Japljain njegovih sodelavcev pri razvoju UZ v slovenskem in mednarodnemprostoru.”Prosim Te, da na{teje{ {e nekaj dogodkov, ki so tako zna~ilnovplivali na strokovni in pedago{ki razvoj na{e bolni{nice ter narazvoj ultrazvo~ne diagnostike v Sloveniji.Sprva smo z neonatologom prim. dr. E. [truclom in prim. dr.Miljanom Sen~arjem pol leta poskusno (po podatkih iz literature) spomo~jo ultrazvoka preiskovali kolke pri novorojen~kih in dojen~kih.Po letu 1985, ko sva kon~ala {olanje pri prof. Grafu), (slika 7),sva s prim. Miljanom Sen~arjem uvedla rutinsko ultrazvo~no preiskavokolkov vseh novorojen~kov in dojen~kov, ki so bili rojeni vna{i porodni{nici. Do danes smo pregledali kolke pri ve~ kot 40.000novorojen~kih. Rezultat teh presejalnih pregledov je, da v omenjeniskupini prebivalstva ni ve~ otrok z luksacijo kolka niti otrok z nezrelimikolki.Sodeloval sem pri {tevilnih u~nih delavnicah o ultrazvo~ni preiskavikolkov in mo`ganov pri novorojen~kih in dojen~kih (sliki 8.in 9). Do sedaj sem vodil tudi ve~ kot 20 {olanj o ultrazvo~ni anatomijiploda (slika 10.). Sedaj `e tretje leto v na{i bolni{nici preiskujemobolnike z novim tridimenzionalnim ultrazvo~nim aparatom, kipredstavlja zadnji dose`ek ultrazvo~ne tehnologije.Ustaviva se za trenutek pri tej novi preiskavi. Zgodba se tu ponavlja.Na tvojo pobudo je direktor bolni{nice prim. dr. GregorPivec odvezal mo{njo in kupil omenjeni povsem novi tridimenzionalniultrazvo~ni aparat. Res je, da jo vedno odve`e za kredibilneprojekte, kredibilnost pa je treba dokazati. Mi smo jo dokazalitako, da smo pod Tvojim vodstvom organizirali v Mariboru3. oktobra 2003 simpozij o tej novi metodi.S tem sre~anje smo tudi delovno in simboli~no Japljevi u~encipo~astili Tvoj `ivljenjski jubilej, jubilej o~eta slovenske ultrazvo~nediagnostike.Zaradi take pretirane hvale mi je resni~no nerodno.V zvezi s tem smo ti `e v omenjenem suplementu Zdravni{kegavestnika zapisali: “Ob vsem tem vrve`u ostaja primarij dr. Igor Japeljzna~ilno skromen, zadr`an in ustvarjalen. Zato ni ~udno, daso v mariborski bolni{nici na podlagi lastnih izku{enj republi{-kemu patentnemu uradu prijavili novo mersko enoto za skromnost,kolegialnost in ustvarjalnost. Imenuje se 1 Japelj.”Tak pa~ si. Jaz sem druga~en, imam mnogo manj Japljev kot Tiin zato mi mora biti opro{~eno, da omenim, da si pri objavljanjusvojih ~lankov preve~krat naletel na ovire, ki niso bile strokovnenarave, ampak posledica nam vsem prav dobro znane slovenskezna~ilnosti.^e smo `e pri tem: “Vedno ostro reagiram, kadar nekateri “kolegi”pod pla{~em izmi{ljene nevednosti ne omenjajo svojih u~iteljevoziroma pionirjev stroke.”Pomiri se. Nem{ki pregovor pravi: “Wo Menschen sind, dortmenschelt es.” V prenesenem pomenu bi to pomenilo: “Karkoli `e~lovek po~ne, vedno ga spremljajo njegove slabe in dobre lastnosti.”Lep primer za to je Materinska knji`ica, pri katere nastanku sem sodeloval(avtorji Margan, Novak, Zupanc). V za~etku je bilo na ra-~un knji`ice izre~eno precej kritike. Kritiki so utihnili, ko smo jimpredlagali, naj sestavijo bolj{o publikacijo.Kaj meni{ o porajajo~i se Medicinski fakulteti v Mariboru?Priklju~ujem se ve~inskemu mnenju Slovencev, da je ta fakultetaprav gotovo potrebna, saj imamo premalo zdravnikov. Bolje je, dadolgoro~no {olamo svoje zdravnike, kot da jih “uva`amo” od drugod.Konkurenca bo tudi izbolj{ala kakovost {tudija na obeh na{ihfakultetah in onemogo~ila samozadovoljstvo na obeh straneh.Za konec mi povej to, kar `uli vse nas, ki prihajamo za Tabo.Uradno si se letos upokojil, dela{ pa {e vedno to, kar te je v rednislu`bi najbolj veselilo, to je ukvarjanje z ultrazvo~no diagnostiko.Ima{ kak{ne konji~ke?Moje konji~ke pozna{. Zelo dosti berem beletristiko, tudi knjigez zgodovinsko vsebino. Rad hodim na potovanja po Evropi, na katerase vedno dobro pripravim. Precej ~asa pre`ivim s svojo vnukinjoin vnukom. To mi je v veliko veselje. Z ultrazvo~no diagnostikopa se ukvarjam toliko, kolikor mi ugaja. Pravzaprav je to, da te potola`im,najlep{e obdobje v mojem `ivljenju. [koda le, da je zadnje.Zato ga nameravam kar se da raztegniti.ISIS januar 2004
42AKTUALNOZdravni{ka <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>,Dalmatinova 10, Ljubljana,ki jo zastopa predsednik asist. mag.Marko Bitenc, dr. med.,Uvodna dolo~ba1. ~len(1) Zdravni{ka <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>, Slovensko zdravni{ko dru{-tvo in Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov <strong>Slovenije</strong> FIDES so sedogovorili o sodelovanju pri tistih projektih, ki so skupnega pomenaza slovenske zdravnike in zobozdravnike.(2) ZZS, SZD in FIDES se s tem aktom dogovorijo, da bodo priprojektih skupnega interesa delovali usklajeno v prid slovenskihzdravnikov in zobozdravnikov ter bolnikov tako: da bodo dejavnosti oziroma odlo~itve in nastope pred javnostjo,ki so skupnega pomena za zdravni{tvo, med seboj usklajevale terjih kot take tudi sporo~ale javnosti in zdravni{tvu; da bodo zdravni{ke organizacije pri svojem delu in dejavnostihupo{tevale, da delujejo v interesu ~lanstva, ki ga predstavljajo slovenskizdravniki in zobozdravniki; da bodo zdravni{ke organizacije pri svojem delu in dejavnostihupo{tevale, da delujejo v interesu bolnikov oziroma varovancev,skladno s kodeksom zdravni{ke etike; da se bodo medsebojno obve{~ale o vseh pomembnej{ih informacijahin novicah, ki so jim dostopne ter so kot take v interesuvseh zdravni{kih organizacij oziroma vseh slovenskih zdravnikovin zobozdravnikov; da bodo pospe{evale medsebojno sodelovanje; da bodo sku{ale z ustreznimi prostorskimi re{itvami racionaliziratiposlovanje.Koordinacija zdravni{kih organizacij2. ~lenZa usklajevanje in uresni~evanje ciljev iz prej{njega ~lena zdravni{keorganizacije ustanovijo Koordinacijo zdravni{kih organizacij(v nadaljnjem besedilu Koordinacija).ISIS januar 2004Slovensko zdravni{ko dru{tvo,Dalmatinova 10, Ljubljana,ki ga zastopa predsednik prof. dr.Pavel Poredo{, dr. med.,Sindikat zdravnikov inzobozdravnikov <strong>Slovenije</strong> - FIDES,Dalmatinova 4, Ljubljana,ki ga zastopa predsednik KonradKu{trin, dr. med.,so se dogovoriliO PROJEKTNEM SODELOVANJUIN MEDSEBOJNIH ODNOSIHin ustanoviliKOORDINACIJO ZDRAVNI[KIHORGANIZACIJSestava koordinacije3. ~len(1) Koordinacijo zdravni{kih organizacij sestavljajo po trije predstavnikivsake od njih.(2) ^lani koordinacije so: predsedniki zdravni{kih organizacij, po dva ~lana vsake zdravni{ke organizacije, ki ju imenuje vsakazdravni{ka organizacija skladno s svojimi internimi akti.(3) Vsak predsednik zdravni{ke organizacije skladno z internimiakti imenuje poobla{~enca, ki ga v primeru predsednikove odsotnostis polnim pooblastilom zastopa na sejah koordinacije.Seje koordinacije4. ~len(1) Koordinacija se sestaja najmanj dvakrat na leto.(2) Po potrebi se Koordinacija sestane tudi pogosteje.Sklicatelj5. ~len(1) Koordinacijo sklicuje vsako leto eden od predsednikov podpisnictega akta (v nadaljevanju organizacija sklicateljica), ki se izmenjujejopo vrstnem redu.(2) Pred sklicem seje Koordinacije mora sklicatelj s predsednikizdravni{kih organizacij uskladiti datum in kraj sestanka.(3) Vsak izmed predsednikov zdravni{kih organizacij lahko skli-~e izredno sejo, ~e za to obstajajo utemeljeni razlogi.Kraj zasedanja6. ~lenSeje potekajo v prostorih tistega podpisnika tega Poslovnika, kije sklicatelj seje. Ta zagotovi tudi tehni~ne pogoje za delo Koordinacije.