G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

118STROKOVNA SREČANJAristnosti zdravljenja arterijske hipertenzije.Prof. dr. [pinar iz ^e{ke republike jepredstavil profil bolnika, ki je zdravljen vbolni{nici na internem oddelku klini~ne bolni{niceSv. Ane, kjer je najpogosteje omenjenadiagnoza ravno arterijska hipertenzija.Vendar ni na prvem mestu, temve~ nadrugem, tretjem ali ~etrtem, kar dokazuje,da je bila velika ve~ina pacientov, katerihpovpre~na starost je bila 67 let, sprejetih vbolni{nico zaradi posledi~ne okvare tar~nihorganov. Velik dele` bolnikov je imel polegpovi{anega krvnega tlaka prisotne dejavniketveganja, od katerih je prednja~ila debelost,kajenje in visoka glikemija. 45 odstotkovbolnikov je bilo odpu{~enih s tlakom,ki je bil vi{ji od 140/90, in tretjina z enimantihipetonikom. Najpopularnej{a zdravilaza zdravljenje povi{anega krvnega tlaka sotudi na ^e{kem zaviralci konvertaze, ki jimsledijo diuretiki in beta blokerji. Predavateljje bil mnenja, da se kombinirana terapijapremalo uporablja in predlagal uporabo, ponjegovem mnenju, najustreznej{ih kombinacij.Temu je oporekal doc. dr. Accetto, kije bil mnenja, da priporo~ena terapija nemore biti absolutno priporo~ljiva, saj se podatkinana{ajo na bolnike, ki so bili zdravljeniv bolni{nici in imajo v vseh pogledihvisoko stopnjo tveganosti.Mladi kolega dr. Vajer iz Mad`arske je vsvojem predavanju poudaril, da morajo bitibolniki dejavno vklju~eni v proces obravnavepovi{anega tlaka in je zelo pomembno,da se zavedajo svoje vloge. Zavedanje je mogo~edose~i samo z izobra`evanjem bolnikov.V nadaljevanju je orisal prednosti in slabostisamokontole krvnega tlaka, ki je le enaod oblik dejavnega vklju~evanja bolnika vproces obravnave in kjer so prednosti absolutnopred slabostmi.Prof. dr. Meredith, ugledni predavatelj izVelike Britanije, je predstavil mo`nosti, kakomaksimalno izbolj{ati obravnavo bolnika spovi{anim krvnim tlakom, pri ~emer je kotgovorniki pred njim, na prvo mesto postavilpomen dobrega bolnikovega sodelovanjapri zdravljenju. Le-to je odvisno od starosti,spola, izobrazbene strukture, ekonomskegastatusa in od karakteristike bolezni. Tudi onje predlagal mo`ne re{itve za izbolj{anje sodelovanjabolnikov pri vodenju hipertenzije.Kot zanimivost je navedel lastno {tudijoo kakovosti `ivljenja bolnikov po uvedbi antihipertenzivneterapije. Zdravniki so poro-~ali o sto odstotnem izbolj{anju. Pacientiniso bili enotnega mnenja, saj so nekateri navajalibolj{e, drugi slab{e po~utje, medtemko so sorodniki poro~ali o sto odstotnem poslab{anju.Zares zadovoljni so bili torej lezdravniki.V nadaljevanju so predavatelji iz Avstrije,Mad`arske, ^e{ke, Slova{ke in Slovenijepredavali o vodenju bolnikov s hipertenzijov njihovih de`elah na osnovni ravni. Samasem v prispevku o arterijski hipertenziji vslovenski dru`inski medicini med drugimspregovorila o prednostih zdravnika dru`inskemedicine pri vodenju hipertonikov.Zdravnik dru`inske medicine mora dobropoznati svoje bolnike in njihov `ivljenjskislog, kar mu daje edinstveno prednost preddrugimi strokami v oblikovanju strategije insprejemanju odlo~itev o pomo~i bolniku prispreminjanju ali opu{~anju njegovih nezdravih`ivljenjskih navad, in sicer ~e gre zakajenje, telesno nedejavnost, neustreznoprehrano ali prekomeno u`ivanje alkoholnihpija~.V `ivahni razpravi, ki je sledila predavanjem,smo ugotovili, da je problematika, skatero se sre~ujemo pri svojem delu z bolnikis povi{anim krvnim tlakom, zelo univerzalna,od prevalence do slabega sodelovanjabolnikov in urejenosti hipertenzije.Ostaja pa odprto vpra{anje, zakaj je takomajhen odstotek bolnikov res dobro zdravljen,na kar posku{a odgovoriti tudi strokovnajavnost. Ali je to problem zavzetosti zazdravljenje posameznika ali je to premajhnoznanje strokovnjakov, neustreznazdravstvena politika, so to ekonomski problemiposameznikov in dru`be v celoti. Vsekakornam ugotovljeno, ne glede na to iz kateredr`ave prihajamo, nalaga nove obveznostiin povzro~a veliko dela, zlasti na podro~juosve{~anja in izobra`evanja na{ihbolnikov.V predavanjih, ki so sledila v naslednjihsklopih, so predavatelji osvetljevali arterijskohipertenzijo iz najrazli~nej{ih vidikov.Predstavili so svoje lastne raziskave in izku{-nje. Tako je dr. Gluszek spregovoril o prevalenciarterijske hipertenzije in drugih najpomembnej{ihsr~no-`ilnih faktorjih naPoljskem v letu 2002, doc. dr. Widimisky izNem~ije pa o prevalenci osnovnega hiperaldosteronizmapri te`ki hipertenziji v centralnoevropskiregiji. Dr. Rosolova je pripravilaizredno zanimivo predavanje o arterijskihipertenziji v dru`bi depresivnega sindroma,kajti neizpodbitno je dejstvo, da depresijaposlab{uje prognozo in potek {tevilnihorganskih bolezni, kar je `al prepogostospregledano in podcenjeno.V ~etrtem, zadnjem sklopu, so bila predstavljenaodli~na predavanja na primer o endotelijskidisfunkciji in vnetnih kazalcih pribolnikih s povi{anim krvnim tlakom; o prevalencimetabolnega sindroma in CRP-ja naPoljskem; o pomenu in rezultatih terapijedebelih bolnikov s hipertonijo s sibutraminom.Izredne pozornosti je bilo dele`no predavanjepediatrinje mag. Mar~unove iz mariborskebolni{nice o polimorfizmu gena zaencim angiotenzinske konvertaze pri potomcihstar{ev, ki so utrpeli mo`gansko kap.Nobenega dvoma ni, da je organizacijasredneevropskega sre~anja o arterijski hipertenzijiv Sloveniji velik izziv in uspeh, nesamo Sekcije za hipertenzijo, temve~ tudi nasplo{no za slovenske hipertonogije. Pomembnavloga mlade, a na mo~ dejavne sekcijepri SZD, tako v SZO kot v Evropskem zdru-`enju za hipertenzijo, je botrovala zaupanjuv njeno organizacijsko in strokovno mo~. Poprvih ocenah smo z dose`enim ve~ kot zadovoljni.Veliko {tevilo udele`encev tako izSlovenije kot ostalih dr`av srednje Evrope,ki so vztrajali kljub obse`nemu programu,odli~ni prispevki, ugledni predavatelji, `ivahnerazprave, so oznake s katerimi bomoozna~ili leto{nje sre~anje. Vsa pohvala greorganizacijskemu odboru, zlasti njenemupredsedniku in predsedniku sekcije prof. dr.Roku Accettu, ki ima velike zasluge za mednarodnopromocijo in ugled slovenske hipertonologije.Ugodni rezultati so hkratitudi obvezujo~i, saj bo te`ko ponoviti tokratniuspeh.^e dobro premislim, bi bilo v naslovu boljezapisati namesto “Slovenska hipertenzijagre v Evropo”, da pravzaprav Evropa prihajak nam.ISIS januar 2004