G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

30FOTOREPORTAŽAMinistrovim besedam so pazljivo prisluhnili mnogi direktorjizdravstvenih domov.....................................................................................................Poleg vodilnih in vodstvenih zdravstvenih delavcev so sre-~anju prisostvovali tudi zdravniki, sestre in drugi medicinskistrokovnjaki ter novinarji.....................................................................................................Uspe{no delo smo zaklju~ili z dru`abnim sre~anjem in se raz{li z `eljo, da bisre~anja zaposlenih v osnovnem zdravstvu postala tradicionalna in redna.......................................................................................................................................zdravstvenih domov, kako bi lahko izbolj-{ali sodelovanje z bolni{nicami. Mo`nosti seodpirajo tako na organizacijskem kot izobra`evalnempodro~ju. Vsi skupaj pa bi lahkodobro sodelovali pri zagotavljanju kakovosti.Metod Mezek se je spra{eval, kje so mejeprivatizacije zdravstva. Predstavil je analizozmanj{anja programa v ZD Koper po podelitvikoncesij in opozoril, da kr~enje programovogro`a poslovanje zavodov.Zvonko Rauber je skozi zgodovinski pregledopozoril na zna~ilnosti in probleme specializacijna osnovni ravni. @al so njegove zanimivedileme, ki temeljijo na stali{~u direktorjain njegovi pravici do kadrovanja, ne pana pravici zdravnikov, da specializirajo vstroki, ki jim je najbolj v{e~ oziroma tisti, kijo dr`ava financira (ker jo potrebuje), ostalebrez razprave.Predsednik Zavoda za zdravstveno zavarovanjeSlovenije je predstavil pri~akovanjain novosti za osnovno zdravstvo v lu~izdravstvene reforme.Marjan Premik se je podrobneje posvetilproblemom preventive, ki je tudi v vsehmednarodnih forumih dele`na vedno ve~jegapoudarka.Igor Praznik je zaokro`il ideje doc. Kersnika,kako izbolj{ati sodelovanje medzdravniki, s predlogi zdravnikov, ki si `elijobolj{ega sodelovanja z zdravstvenimi domovi.Praznik je skupaj z Rudijem ^ajavcem podaltudi analizo storitev, ki jih opravljazdravnik v ambulanti splo{ne medicine. Podobnoso avtorji Jana Govc Er`en, MargaretaSeli~ Amon, Andrej @mavc, Simona Venin{ekKajba, Milan Rajtmajer in Miran Kolarz raziskavo `eleli ugotoviti, koliko ~asaporabijo zdravnice in zdravniki splo{ne/dru-`inske medicine za administrativna opravila.Rezultat: 21 minut na dan, bo zagotovopotreben {e dodatne razprave.U. Prelesnik, Andrej Ikica in Branko Ikicaso se posvetili stopnjam izgorelosti pritreh razli~nih skupinah zdravnikov.Na `alost je prispevek o komuniciranjuzdravstva z mediji, ki ga je predstavil doc.dr. Ver~i~, izzvenel v akademskih razpravaho potrebnosti komuniciranja. Dogajanjav stroki, predvsem izredno dobro obiskanedelavnice zdravnikov dru`inske medicine,`e vsaj dve leti v svoja strokovna izpopolnjevanjavklju~ujejo tudi prakti~ne inteoreti~ne teme iz komuniciranja.Drugi dan posvetovanja sta zaznamovaladva sklopa: razprava o korupciji v zdravstvuin forum dru`inske medicine. O eti~nihin deomtolo{kih vidikih koruptivnosti zdravstvu je spregovoril Jo`e Bala`ic. MirjanHren z urada za prepre~evanje korupcije jepredstavil vlogo dr`ave pri prepre~evanjukorupcije. Spro`il pa je tudi me{ane ob~utkez izjavo, da so tudi donatorska sredstvain darila koruptivna. Silvij [inkove, vrhovnidr`avni to`ilec svetnik, je predstavil na-~rt integritete kot pristop za vzpostavitev sistemanotranjega prepre~evanja korupcije.Brane Me`nar pa najpogostej{e mo`nostikorupcije v zdravstvu.ISIS januar 2004