G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

136RECENZIJAin 1.000 mo{kih ve~ kot v letih od 1983 do1987. Spremenila se je starostna strukturabolnikov (porastel je dele` bolnikov starih55 let in ve~), pove~al se je odstotek mikroskopskopotrjenih primerov (za tri odstotke),medtem ko se je raz{irjenost (stadij) bolezniob diagnozi ugodno spremenila le pri`enskah. V obdobju od 1993 do 1997 je bilospecifi~no zdravljenih 79 odstotkov bolnikov,relativno petletno pre`ivetje pa je zna-{alo 48 odstotkov, kar je osem odstotkov ve~kot v letih 1983 do 1987. Pri mo{kih je biloto 38 odstotkov in pri `enskah 57 odstotkov,kar odra`a dejstvo, da `enske v ve~ji merizbolevajo za prognosti~no ugodnej{imi raki(npr. rak dojke, maternice, {~itnice). Izbolj-{anje rezultatov zdravljenja je bilo torej zabele`enopri veliki ve~ini obravnavanih rakov,kar je spodbudno. @al je bilo starostnostandardizirano relativno petletno pre`ivetjev Sloveniji statisti~no zna~ilno ni`je od povpre~ja,v raziskavo EUROCARE-3 vklju~enihdr`av, pri kar 10 od 28 obravnavanih rakov.Med njimi so kar trije izmed {tirih t. i.“velikih morilcev”: rak dojke, rak debelega~revesa in rak danke (~etrti je rak plju~), kizaradi visoke incidence na eni strani in slabihrezultatov zdravljenja na drugi prispevajove~inski dele` k celokupnemu {tevilusmrti zaradi raka. Pri ve~ini drugih rakov soslovenski dose`ki med povpre~jem zahodnihin vzhodnih evropskih dr`av, kar {e posebejvelja za manj pogoste rake, ki se pravilomaobravnavajo in zdravijo na Onkolo{-kem in{titutu in nekaterih klinikah Klini~negacetra v Ljubljani (npr. limfomi, sarkomi,rak {~itnice, rak mod, rak jaj~nikov).O mo`nih vzrokih za tak{ne izsledke avtorjirazmi{ljajo v Zaklju~ku. Posebej soobravnavani “problemati~ni” raki, torej tisti,pri katerih so bili rezultati zdravljenjaslab{i od evropskega povpre~ja ali tisti, prikaterih se ti niso veliko izbolj{ali glede napreteklo obdobje. Kot najverjetnej{i in najpogostejeomenjeni vzroki so navedeni premajhnaosve{~enost prebivalstva in posledi~novisok dele` napredovale bolezni obdiagnozi, omejena dostopnost do nekaterihdiagnosti~nih metod, kar lahko vodi do napa~neopredelitve stadija bolezni in neustreznegazdravljenja ter `e pregovorna podhranjenostslovenskega zdravstva s potrebnimstrokovnim osebjem in sodobno opremo.Tako je na primer v Sloveniji le slabih40 odstotkov bolnikov, ki zbolijo za rakom,v ~asu svoje bolezni tudi obsevanih, medtemko naj bi po mednarodnih priporo~ilihta odstotek dosegal od 50 do 55 odstotkov.Slednje jasno ka`e na kriti~no pomanjkanjeobsevalnih zmogljivosti v dr`avi, kar se nedvomnoodra`a tudi v dele`u ozdravljenihbolnikov.Kako naprej? Kot re{itev ponujajo avtorjipreverjeno in edino mo`no pot, to je ve~jaozave{~enost prebivalstva, izdelava in izvajanjeprogramov presejaja pri vseh rakih, kjerso ti smiselni, standardizacija diagnosti~nihin terapevtskih postopkov, nadzor kakovostidela, dosledno spo{tovanje na~ela multidisciplinarnostipri obravnavi bolnikov instalno izobra`evanje strokovnega osebja.Rake, katerih pojavnost je nizka, zdravljenjepa zapleteno, je smiselno obravnavati naenem mestu (npr. maligne limfome, sarkome,rak {~itnice, germinalne tumorje).Zdravljenje tistih rakov, ki jih je veliko (rakdojke, rak debelega ~revesa in danke, rakplju~) mora biti omejeno na manj{e {tevilocentrov, z ustreznimi izku{njami in opremo,kar zagotavlja, da bodo pri obravnavi boleznisledili dogovorjenim smernicam.Avtorjem in sodelavcem ~estitam k odli~noopravljenemu delu. Pregledna in polemi~naknjiga ni namenjena le strokovnjakom- onkologom, temve~ sodi na knji`nopolico vsakega slovenskega zdravnika. Kotpravijo avtorji sami: “Na{e dejansko mestov Evropi nas v~asih opogumi, v~asih strezni,skoraj vedno pa nam ka`e pot...” To jebil temeljni moto knjige, ki mu je le-ta doslenosledila. Zato upravi~eno pri~akujem,da bo tudi tej, drugi knjigi, sledilo nadaljevanje.NOVE PUBLIKACIJEGlavni urednik: Marko Zupan~i~; odgovornaurednica: Ivanka Linasi. Naklada:1500.Posamezna {tevilka (na voljo imam {t.5, 6, 7), ima 31 strani in je razdeljenapo vidikih, npr. V sredi{~u; Portret;V~eraj, danes, jutri; Pravna dr`ava; Strokovnitrendi; Drugi o nas; Kriti~no oko; Neko~;Kadri; Informatika; Prosti ~as; In memoriam.Po nekaterih podatkih ({t. 2, prim. str. 2in 31) imata glavni urednik revije ter strokovnidirektor bolni{nice isto ime in priimek.^e gre za isto osebo, se mi to zdi velikanskain nadvse pozitivna (p)osebnost.Zelo prijetna revija! Bral sem z veseljemin zanimanjem, npr. Ob stoletnici rojstva (II,{t. 4, str. 22 - 23; III, {t. 5, str. 23 - 24), Vspomin: Primarij Leopold Budna, dr. med.ISIS januar 2004[pitalInterno glasilo Splo{ne bolni{nice Slovenj Gradec({t. 4, str. 24 - 25), @ivljenje za umetnost ({t.4, str. 25 - 26), Zgodba nekega 5. nadstropja({t. 4, str. 21 - 22), Spomini na o~eta ({t. 7,str. 22 - 23).Sijajna je fotografija odpisane ra~unalni{-ke opreme, nagrmadene pod Titovo sliko ({t.5, str. 27)! Za prvo zgodbo Iz stare zdravni{-ke torbe II ({t. 5, str. 22 - 23) pa bi veljaloavtorja prositi za ponatis v Izidi!!Potem ko sem prelistal vse tri {tevilke inprebral posamezne prispevke, sem dobil vtisnekak{ne doma~nosti. Tak{ne, ki sem jo kototrok v~asih ~util pozimi ob zakurjeni pe~iv sobi, kjer se zbirajo samo tisti, ki se medsabo ne le dobro poznajo, temve~ tudi - dobrorazumejo.Marjan Korda{