STATUS ARTIS MEDICAE109Kakovostno vodenje bolnika z astmov ambulanti dru`inske medicineDanica Rotar Pavli~, Janko KersnikPrizadevanja za kakovostno obravnavo vseh bolnikov, ki obi{-~ejo ambulanto zdravnika dru`inske medicine, so tisti cilj, kije postavljen v ospredje delovanja Zdru`enja zdravnikov dru-`inske medicine SZD. Druga zakonitost, ki prevladuje v na~inu zdru-`enja, pa je, da si ~lani vneto prizadevajo, da vpra{anja, ki se nana-{ajo na ve~ specialnosti, re{ujejo v povezavi s predstavniki in s soglasjemraz{irjenih strokovnih kolegijev klini~nih strok ter s sorodnimizdru`enji. Tako je bila na za~etku leta 2003 imenovana skupina,ki bi skupaj z RSK za pediatrijo pripravila smernice skupneganadaljnjega izobra`evanja vseh zdravnikov osnovnega zdravstvenegavarstva (Skupino v soglasju z RSK za pediatrijo in RSK za dru`inskomedicino vodita prof. dr. Igor [vab, dr. med., in prof. dr. AlojzGregori~, dr. med.). Oblikovali smo tudi skupino, ki se zavzeto ukvarjaz obravnavo bolnikov, ki pridejo na splo{no nujno medicinskopomo~ (vodja skupine je dr. [tefek Grmec, dr. med.). V skupino,ki se bo dejavneje ukvarjala z obravnavo bolnika s sladkorno boleznijo,so imenovani naslednji ~lani zdru`enja: Davorina Petek, dr.med., Ana Slap{ak, dr. med., asist. Ksenija Tu{ek Bunc, dr. med., indoc. dr. Janko Kersnik, dr. med. V komisiji za droge, ki deluje priMinistrstvu za zdravje, sodelujejo Miha Kova~, dr. med., in asist.Dean Klan~i~, dr. med., za projekt elektronske kartoteke pa so zadol`eniprim. Tone Gradi{ek, dr. med., in Branko Ko{ir, dr. med.Med skupine, ki so na interdisciplinarnem podro~ju najbolj dejavne,prav gotovo sodi tista, ki sku{a izbolj{ati obravnavo bolnikovz boleznimi plju~. Sodelovanje klini~nih specialistov pulmologov,ki jih zastopata doc. dr. Mitja Ko{nik, dr. med, in prof. dr. Stanislav[u{kovi~, dr. med., ter zdravnikov dru`inske medicine s predstavniki:doc. dr. Jankom Kersnikom, dr. med., mag. Danico Rotar Pavli~,dr. med., in Katarino Planinec, dr. med., je sadove najprej obrodilona podro~ju sporazumevanja med zdravniki osnovne ter sekundarnein terciarne ravni. Zdravniki splo{ne in dru`inske medicineimajo sedaj mo`nost, da pri sporazumevanju s specialisti pulmologiuporabljajo elektronsko po{to z naslednjimi naslovi: Pulmolo{ka/alergolo{ka ambulanta Ljubljana:amb.ljubljana@klinika-golnik.si, Pulmolo{ka/alergolo{ka ambulanta Golnik:amb.golnik@klinika-golnik.si, Internisti~na ambulanta: amb.kranj@klinika-golnik.si.Elektronska po{ta je idealen kompromis med telefonsko in pisnokomunikacijo, olaj{uje napotitve in skraj{uje ~akalno dobo. Z njenopomo~jo lahko izbrani zdravnik razre{i vpra{anja, s katerimi se napodro~ju alergologije in pulmologije sre~uje na osnovni ravni. Polegtega je vsak delavnik od 12.00 do 12.30 odprta tudi telefonskalinija za kratke posvete (04/2569-132).Drug pomemben dose`ek navedene interdisciplinarne skupineje priprava vlo`nega lista za vodenje bolnika z astmo. Astma je v razvitihdr`avah vedno pogostej{a bolezen, saj njena pojavnost vztrajnonara{~a ter zna{a pet odstotkov pri odraslih in deset odstotkovpri otrocih.Predvidevajo, da naj bi zdravnik z 2.000 registriranimi bolnikiimel pribli`no 80 bolnikov z astmo. Astma je klasi~na kroni~na bolezen,pri kateri je uspeh zdravljenja odvisen ne le od ustreznega klini~negaznanja in u~inkovitih zdravil, ampak od vrste drugih dejavnikov.Bolezen je spremenljiva, nepredvidljiva in lahko celo ogro`a`ivljenje. Raziskava prof. [u{kovi~a (AIR) je pokazala, da so bolnikiz astmo z zdravljenjem bolj zadovoljni kot njihovi zdravniki. Januarja2003 opravljena raziskava o znanju zdravnikov in medicinskih sestero astmi je pokazala, da je tudi pri nas, tako kot drugje po svetu,treba znanje na osnovni zdravstveni ravni delujo~ih medicinskih sesterin zdravnikov o kakovostnem vodenju bolnika z astmo dopolnitiin dvigniti na vi{jo raven. V zgoraj navedeni interdisciplinarniskupini se je zato najprej porodila ideja o oblikovanju opomnika, kibi zdravnika spomnil, kaj vse mora preveriti, ko skozi vrata ordinacijevstopi bolnik s sumom ali z `e postavljeno diagnozo astme. Pritem smo uporabili sorodne opomnike, ki so na voljo v tujih dr`avah.Po nekajmese~ni razpravi je skupina sprejela odlo~itev, da pripravivlo`ni list za zdravstveni karton. S pomo~jo vpra{alnika bolahko zdravnik v prihodnje kakovostneje vodil bolnika z astmo. Dodanavrednost vlo`nega lista ni v “{e eni birokratski zadol`itvi”, sajvanj zdravnik opa`anja bele`i sproti, ob pogovoru z bolnikom. Vsebinavpra{alnika je nekak{en “memorandum”, kaj je bolnika trebavpra{ati, ~e `elimo razkriti trenutno dejavnost njegove bolezni. Priporo~ljivoje, da bi ob vsakem pregledu izmeriti {e PEF. Bolniku izro-~imo tudi zdravstveno-vzgojno gradivo in ga pou~imo, kako ravnatiob nenadnih akutnih poslab{anjih. Edini uspe{ni na~in vodenjabolnika z astmo je vzpostavitev medsebojnega sodelovanja in zaupanja,zato moramo z bolnikom razviti partnerski odnos. Obstajajotrdni dokazi, da je bolnikovo sodelovanje pri vodenju astme klju~negapomena.Zavedamo se, da na{e delo s pripravo vlo`nega lista za vodenjebolnika z astmo ({e) ni kon~ano. Vsakogar, ki ga bo preveril v praksi(na osnovni zdravstveni ravni), in bo ob tem zaznal pomanjkljivosti,ali pa se mu bo porodila ideja za njegovo izbolj{avo, vabimo, dato sporo~i na naslov: Zdru`enje zdravnikov za dru`insko medicino,Slovensko zdravni{ko dru{tvo, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana. Navoljo sta tudi naslednja elektronska naslova: janko.kersnik@s5.netin danica.rotar-pavlic@mf.uni-lj.si.januar 2004 ISIS
110STATUS ARTIS MEDICAEVlo`ni list za bolnika z astmoIzpolnite ob obisku bolnika z astmoIme in priimek bolnika:Datum izpolnjevanja:Rojstni datum bolnika:Ozna~ite odgovor, ki najbolj ustreza trenutnemu zdravstvenemu stanju bolnika:Simptomi (ka{elj, enkrat ali dvakrat do enkrat enkrat redkeje nikoliti{~anje v prsih...) ve~krat na dan {estkrat na teden na teden na mesecNo~na prebujanja enkrat ali dvakrat do enkrat enkrat redkeje nikolizaradi ka{lja ali du{enja ve~krat na dan {estkrat na teden na teden na mesecUporaba olaj{evalca enkrat ali dvakrat do enkrat enkrat redkeje nikolive~krat na dan {estkrat na teden na teden na mesecKako pogosto pozabite enkrat ali dvakrat do enkrat enkrat na redkeje nikolivzeti prepre~evalec? ve~krat na dan {estkrat na teden na teden mesecIzmerite (ali prepi{ite z izvida specialista) PEF in (zelo priporo~ljivo) tudi FEV 1PEFFEV1Absolutna vrednost% najbolj{e vrednosti ali normeOCENITE TRENUTNO STOPNJO HUDOSTI ASTMEStopnja hudosti astme intermitentna blaga persistentna zmerna persistentna huda persistentnaISIS januar 2004
Change language