36INTERVJUPogovor s prim. dr. Igorjem Japljem- o~etom slovenske ultrazvo~ne diagnostikeAlojz Gregori~Ko me je moja mama proti moji in o~etovi volji vpisala v prvirazred Klasi~ne gimnazije v Mariboru (za kar sem ji {e daneshvale`en), si bil Ti `e maturant te elitne {ole, ki je tedanjopoliti~no oblast tako zelo motila, da jo je ob njeni 200-letniciukinila. Spominjam se, da smo Tebe in Tvoje so{olce gledali kotbogove na Olimpu.To o bogovih seveda ne dr`i. Dr`i pa, da je bila Klasi~na gimnazijav Mariboru elitna {ola z izjemno tradicijo. Njen u~enec je bilrecimo Fran Miklo{i~ in mnogi drugi zaslu`ni Slovenci. [ola je imelaodli~ne profesorje in {tevilni med njimi so pozneje tvorili hrbteniconastajajo~e Univerze v Mariboru. Eden najpomembnej{ih mednjimi je bil profesor biologije Vladimir Gaspari, imenovan Sultan.Veliko nas je nau~il, najpomembnej{e pa je, da nas je nau~il u~iti se.Na{a {ola je bila v tistih ~asih najbolj{a predpriprava za {tudij nauniverzi.Glede svojih so{olcev lahko re~em, da so postali pomembne slovenskeosebnosti. Med njimi naj omenim politika Jo`eta Pu~nika,akademkinjo dr. Alenko Rosino [elih, igralca Poldeta Bibi~a, pisateljaPetra Bo`i~a, politika Matijo Male{i~a in veleposlanika MarjanaMajcena. Maturirali smo leta 1952.Va{o generacijo so nam profesorji vedno dajali na vzgled. Mendaniste bili vedno samo angeli. Je res, da ste si med poukom kurilipod klopjo? Ali se morda spominja{ kak{ne druge dogodiv{~ine izsvojih gimnazijskih ~asov?Res so si enkrat zakurili pod klopjo, vendar to ni bilo v na{emrazredu. Podobnih dogodiv{~in je bilo ve~. Moj so{olec M. Belina,ki je bil kasneje re`iser in pri katerem je bila zelo razvita igralska`ilica, je enkrat v {oli zaigral epilepti~ni napad. U~iteljica je vsa prestra{enapoklicala ravnatelja gospoda Stra`arja. Ravnatelj, ki je poznalBelinove vragolije, se je zna{el in je za~el ob “le`e~em epileptiku”recitirati pesem z naslovom Prijazna smrt, predolgo se ne mudi. Neizmernosmo se zabavali, so{olec Belina pa je bil za vedno ozdravljenepilepsije.V gimnazijo sem za~el hoditi takoj po vojni. Takrat je vsega manjkalo,tudi kurjave ni bilo. V zimi 1946/47 je bilo nekega dne takomrzlo, da je mojemu so{olcu [ijancu (poznej{emu ginekologu) zmrznilo~rnilo v nalivnem peresu. [ele takrat so nas iz {ole izpustili domov.V gimnaziji sem tudi spoznal, da se okolica hitro navadi nadolo~en na~in obna{anja, ~e le vztraja{ in se vedno vede{ na enakna~in. Klasi~na gimnazija je bila zelo stroga {ola. ^e si zamudil, sote vpisali v razrednico in lahko si dobil ukor. Nek moj so{olec, nebom ga imenoval, je redno zamujal. Ko je de`urni redar povedal profesorju,da fant manjka, je ves razred zatulil: “Ta pa {e pride.” Nikoliga niso vpisali, pa tudi ukora ni dobil.Kot vem, si se leta 1952 vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani?Tako je. Uspe{no sem opravil sprejemni izpit. Sprejeli so nas sto.Bili smo mo~na generacija. Moji so{olci so bili med drugim kasnej{iprofesorji Du{an Ferluga (akademik, patolog), Janko Popovi~ (ortoped),Breda Pe~an (anestezistka), Marjan Pajntar (ginekolog) inIvan Kalin{ek (kirurg). Moji so{olci so bili {e kolegi ginekologi [ijaneciz Maribora, Malen{ek iz Celja in Imen{ek iz Murske Sobote.Zakaj si se sploh vpisali na Medicinsko fakulteto?Ne vem natan~no. Deloma tudi za to, ker sta {li na medicino obeso{olki iz iste klopi (bili smo edina “me{ana” klop v razredu) NadaPi{~anec in Frida Vide.Na Medicinski fakulteti si bil tudi ~lan Sekcije za {portno medicino.@e od prvega letnika. Sekcijo je vodil prof. dr. Alojzij [ef. V okvirusekcije sem se udele`il poletnega tabora v Savudriji. Tam sem senau~il {portne masa`e. Predaval nam je prof. Prokop z Dunaja (poznejemed utemeljitelji kontrole dopinga), pa tudi starej{i kolega, absolventBo`o Kralj, kasnej{i predstojnik Ginekolo{ke klinike v Ljubljani.Tudi Lidija Andol{ek je bila ~lanica na{e sekcije. Kot ve{, greza najeminentnej{o slovensko zdravnico, poznej{o predstojnico Ginekolo{keklinike, dekanjo Medicinske fakultete, predstojnico Razredaza medicinske vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti.Pod okriljem Sekcije za {portno medicino sem bil prav tako nasmu~arskem te~aju na Pohorju in na Vr{i~u. Prvega se je udele`il dr.Fran Novak, drugega pa dr. Dra{ko Vilfan (dr`avni prvak v plavanju).Ker sta bila oba tudi predstojnika Ginekolo{ke klinike, razmi{-ljam na pol za {alo o tesni povezavi ginekologije in {porta.Med {tudijem se nisi ukvarjal samo s {portom.Slika 1: Absolventski izlet {tudentov medicine v Rimu leta1957. Z leve: Peter Kristan, Igor Japelj in Emil Truden.....................................................................................................ISIS januar 2004
37INTERVJUDr`i. Vmes smo tudi {tudirali. Najomenim, da sem delal v {tudentskih letihv okviru mednarodne izmenjave{tudentov tudi po en mesec na urolo{kikliniki v Tübingenu in na kirur{ki klinikiv Münchnu. V tistih ~asih je bil tokar velik podvig, danes pa ni ni~ posebnega.Svet se globalizira. To je mendaprav, vendar ni dobro, ~e globalizacijadolgoro~no vodi v uniformiranost.V tem primeru tudi izmenjava{tudentov ne bi imela ve~ smisla.Zelo lepo smo se imeli na absolventskemizletu v Rimu (slika 1).Spominjam se dogodka pri izpitu izhistologije. Takrat sem spoznal, da jepogosto sre~a ve~ vredna kot pamet.Histologija je bila pogoj za vpis v naslednjiletnik. Akademik prof. dr. AlijaKo{ir mi je pri izpitu naro~il, naj vkaplji svoje krvi pod mikroskopompoi{~em trombocite. Trije kolegi so vtem ~asu opravljali izpit, jaz pa semmrzli~no iskal pod mikroskopom svojetrombocite. Na svojo grozo jih kljubvelikim naporom nisem na{el. Ko seje profesor z drugega konca sobe `e napotilproti meni, sem v obupu {e enkratna slepo premaknil objektno stekelce.Ko sem pogledal skozi objektiv,so bili v sredini preparata moji trombociti.Izpit sem naredil.Po kon~anem {tudiju si od{el k vojakom. Je bil to lep ~as?Leta 1959 sem od{el slu`it voja{ki rok v Beograd, v Vojnomedicinskoakademijo (slika 2), kjer je predavalo nekaj vrhunskih strokovnjakov,tako da so bila njihova predavanja zelo zanimiva. Kosem pozneje skupaj z dr. Borkom in dr. Kajfe`em (kasnej{im ortopedom)slu`il voja{ki rok v Vara`dinu, sem se tam prvi~ sre~al s prak-Slika 3: Dr. Igor Japelj pred specialisti~nim izpitom(leta 1966).....................................................................................................ti~no medicino, saj sem vsak tretji dande`ural in zdravil tudi svojce oficirjev.Kot mlad zdravnik si za~el svojmedicinski sta` v mariborski splo{nibolni{nici. Si se `e od vsega za~etkazanimal za ginekologijo in porodni{-tvo?Ne. Sprva sem nameraval specializiratiotorinolaringologijo ali okulistiko.Ko pa sem kro`il na porodni{kemoddelku, me je dr. Porekar navdu{il zaporodni{ko stroko, saj me je takojvklju~il v vse diagnosti~ne in terapevtskepostopke (za razliko od drugih oddelkov,kjer sem se ve~inoma po~utilkot “peto kolo”).Kako je potem tekla Tvoja poklicnakariera naprej?Po kon~anem sta`u sem bil dve letisekundarij. Vsak drugi ali tretji dansem de`ural in skoraj dnevno sem delaltudi v ambulanti. Obremenitve sobile za dana{nje ~ase nenormalne.Vendar sem se v tem ~asu nau~il abecedesvoje stroke. Imel sem tudi sre~o,da sta mi pomagala, me nadzirala inusmerjala, po letih ne mnogo starej{a,vendar po znanju zelo izku{ena kolega,dr. Viljem Brumec in dr. AntonVeingerl. Z njima sem delil sobo in lahkosi predstavlja{, kaj pomeni za za~etnikaneposreden prijateljski odnos z uveljavljenima kolegoma. Dr.Brumec je kot prvi v tedanji dvajset milijonski Jugoslaviji uvedel vprakti~no delo pH-metrijo, dr. Veingerl pa je bil eden najbolj zna-Slika 2:Vsi slovenski “pitomci” oktobra 1959 v sanitetni oficirski{oli (SO[) v Beogradu. Peti z leve v drugi vrsti: dr.Igor Japelj. Drugi od desne v prvi vrsti: dr. Elko Borko.....................................................................................................Slika 4: Z leve: Dr. Alemka Saks, dr. Igor Japelj in ing. BorutZakotnik ob diasonografu (okoli leta 1973).....................................................................................................januar 2004 ISIS