132TAKO MISLIMObi moglo zgoditi, da bi ga predpostavljenibrezobzirno namesto sebe izpostavili za razre{evanjeproblema, ki so ga tudi oni opaziliin bi ga morali po svoji funkciji sami razre-{evati, a bi s tem tvegali, da bi postali “konfliktni”.Prav zato se dostikrat aktualna problematikaprepo~asi razre{uje.Lovi se vpra{ljivo kolegialno ravnote`jemed nami samimi ter se pri tem ~isto pozabina dobro bolnika. Poizku{a se predvsembolj ali manj nestresno prelo`iti odgovornoststran od sebe ali ~e se le mogo~ezaobiti problem.“Bo `e razre{en, ko bo ~as za to!”, si govorimo.Premalokrat dopu{~amo, da bi moralisvoje delo morda izbolj{ati. Prepogostose zavijamo v nedostopnost, vzvi{enost, u`aljenostin podcenjevalni odnos drug do drugega.Predvsem zaradi narave na{ega dela bimorala biti skromnost na{a osnovna vrlina.Desetletja delam z bolniki. Skozi svojodolgo delovno dobo sem do`ivela strokovniin tehnolo{ki napredek medicine. Ugotavljampa, da je do danes ostala edina garancijaza dobro obravnavo bolnika, zavzet in odgovorenodnos zdravnika do bolnikovegaproblema, pri katerem se nikoli ne pozabi,da gre vendarle za ~loveka in ne objektobravnavanja oziroma zanimiv bolezenskiprimer.Kljub 21. stoletju bi morali torej, razen ovrhunskih dose`kih v medicini in o raziskavah,govoriti tudi o na{em vsakdanjem deluz bolniki, ki naj ne bodo samo na~elno, ampaktudi v praksi, vodilo na{ega delovanja.Tudi povpra{evanje po alternativni medicinise bo s tem verjetno zmanj{alo!Opozorilo: podobnost z nekaterimi dogodki,ki so se zgodili ali se dogajajo, je lenaklju~na!Moj glas je ZAMarko Dem{arPoro~anje o 40. seji skup{~ine Zdravni{kezbornice v “Delu” (“dramati~naskup{~ina - ustvarjanje kulta osebnosti?”)me je vzpodbudilo k zbiranju informacijo poteku same seje, razmi{ljanju onjih in sedaj napeljuje {e k pri~ujo~emu zapisu.Verjetno sodim med tisto ve~ino zdravni{tva,ki zborni~nih dokumentov nima vmalem prstu, vendar ve, kaj mora biti v njihzapisano in spo{tovano. Ko - in ~e - tok `ivljenjater delovanje Zbornice odpre novaspoznanja, naj bi bil vnaprej poznan tudi postopekza uveljavitev sprememb ali novosti.Predvidevam, da je bilo dolo~ilo statutao omejenem {tevilu mandatov predsednikaZZS zapisano v `elji po demokrati~nosti vsicer izrazito stanovski organizaciji.Potem se zgodi, da bi - temu dolo~ilunavkljub - radi imeli Marka Bitenca, ki odli~novodi Zbornico v dveh mandatih, natem mestu {e tretji~! (Naj mi bo tu dovoljenopriznanje: kadarkoli je v zadnjih letih nastopalv javnosti, mi je bilo v ~ast, da pripadamorganizaciji, na ~elu katere je!). Namre~,~e bi ga uspeli k temu nagovoriti, biimeli za naslednja {tiri leta zagotovljenegadostojnega reprezentanta svojega stanu, bistrega,z dobrimi refleksi za polemiko obdarjenegakolega, sposobnega komuniciranjav vseh okoljih.Predvidevam, da so {la razmi{ljanja njegovihsodelavcev prav v to smer in da je iznjihovih vrst ponikla ideja o spremembi statuta,s katero bi umaknili omejevanje mandatov.Morda je nato v zaporedju naslednjih korakovpri{lo do nespretnosti, ki imajo svojizvirni greh v neodgovornosti poslancevskup{~ine, ki so 39. sejo pred~asno zapustili.Bolje pou~eni so mi sicer zatrdili, da sobili vsi postopki korektni in tudi moje dolgoletnopoznavanje predsednika skup{~ineme utrjuje v prepri~anju, da na kakr{nokoli“manipulacijo” ne bi pristal.(Kon~no je tu tudi zaupnica, ki mu je bilaizglasovana).^e sem uspel ujeti utrip zdravni{tva, jenaklonjenost Marku Bitencu velika. Od kodpotem naenkrat strah pred kultom osebnostiv na{ih vrstah?Prisotni na 40. seji skup{~ine, s katerimisem se pogovarjal, so vsi po vrsti slabo ocenilirazpravo Gordane @iv~ec Kalan in njenokritiko vodstva Zbornice. (Morda bi pravzanjo veljalo, kar je pred mesecem dni zapisalav odgovor Roku Accetu: “Kje se je izgubilakolegialnost, strpnost, razumevanje inna koncu tudi spo{tovanje med zdravni{-tvom.” Morda je bil njen nastop tudi “enaod metod, ki niso vredne zdravni{kega stanu?”)Za~etek konca zdravni{ke demokracije,ki ga vidi, prav gotovo ni sprememba mandatapredsednika, enako kot se demokracijaz njegovo omejitvijo ne dokazuje. Menim,da med zdravni{tvom kult osebnosti nimaizgledov za nastanek! Ali je osem poslancevskup{~ine presojalo druga~e?Velja ponoviti, da sta proti spremembistatuta glasovala le dva poslanca, {est se jihje vzdr`alo, 59 pa jih je bilo za. Premalo!Mnogo enostavnej{e bi bilo, ~e bi bila spremembasprejeta, ne samo zaradi sedanjega,ampak morda tudi zaradi enega od prihodnjihpredsednikov, ki bi izstopal s svojim prizadevanjemza konstruktivno delovanjeZbornice.Vpra{anje, ki ga naslavljam vsem, razenMarku Bitencu, ki vodite Zbornico in njenatelesa: “Se da kaj storiti, da bi sedanji predsednik,v kolikor bi bil izvoljen, lahko {e naprejzastavljal svojo besedo in svoj ugled zainterese slovenskih zdravnic in zobozdravnic,zobozdravnikov in zdravnikov?^e je va{ odgovor DA, potem storite to!ISIS januar 2004
O D M E V I133Ne 9. 3. 1953, ampak `e 5. 2. 1953,Isis 12/2003Dragi Edi,velik ~lovek si. Tak{nega si se izkazal v na{i stroki,saj ti je tudi nekdanji predsednik na{e dr`ave Milan Ku~anpodelil odlikovanje. O lepem dogodku sem pisala v reviji Isisob tvojem `ivljenjskem jubileju, ki sem ga do`ivela v Mariboru. Takratti je `upan Boris Sovi~, univ. dipl. ing., podelil priznanje mestaMaribor. Prav tako sem ob tvojem `ivljenjskem jubileju in o vsemkar si naredil, pisala leta 2002 v Zdravni{kem vestniku.Zdaj pa sem se neprijetno za~udila, kaj vendar tako vzravnan pisecin objektiven zgodovinar objavlja kar v dveh revijah (Zdravni{kivestnik, september 2003, Isis december 2003) isto temo: “Kdo in kjeje bil prvi brezpla~ni, anonimni, prostovoljni krvodajalec.” Kljubmojemu {tajerskemu poreklu, si ne morem kaj, da ti ne bi napisalateh par vrstic. Krvodajalske akcije so se dogajale, pa ~eprav je za na{oslu`bo zares vseeno, v katerem kraju na{e <strong>Slovenije</strong> je to bilo. V spo-{tovanju do tistih, ki so se borili z vso po`rtvovalnostjo v borbi zadobrobit jutri{njega dne krvodajalstva in na{e stroke, bom zapisaladatume, kot sem jih zasledila v zapiskih.O prvih odvzemih v letu 1945 je bilo `e veliko povedanega. Manjpa o brezpla~nih dajalcih, ki so za ~asa NOB dajali kri nadvse po`rtvovalnoranjencem (osebni razgovor s primarij dr. Pavlo Jerina Lah).... S 1. januarjem 1953 smo ukinili pla~evanje krvodajalcev. Decembrskezaloge konzervirane krvi (pred prazniki smo imeli vednoveliko krvodajalcev), po`rtvovalni stari krvodajalci in odziv vsehzdravstvenih delavcev v Ljubljani so zagotovili zadostne koli~ine konzerviranekrvi v kriti~nem obdobju prehoda na brezpla~no dajanjekrvi (dr. Sonja Sovdat Bani~, Medicinski razgledi, letnik X - 1971-{t. 3).... S 1. januarjem 1953 je zavod prenehal s pla~evanjem krvi krvodajalcem.Rezultat je presegel vsa pri~akovanja (dr. Sonja Sovdat Bani~za “Na{e razglede” 3. 6. 1975)... Pred decembrskimi prazniki (bo`i~, novo leto) smo imeli velikokrvodajalcev in zato natrpano hladilnico s konzervirano krvjo.Tvegala sem. Odlo~ila sem, da s 1. januarjem 1953 ukinemo pla~evanjekrvodajalcev. ... Dr. Danilo Gomi{~ek, zdravnik v Zagorju, jeponudil, da bo kot aktivist RK organiziral krvodajalsko akcijo medzagorskimi rudarji. Odziv je bil izjemen. Njihovemu zgledu so sledilirudarji iz Trbovelj. [la sem k tedanjemu sekretarju (pozneje predsednik)GORKS prof. Josipu Jerasu s pro{njo, da prevzame organiziranjekrvodajalcev RKS. Takoj je pristal na to. GORKS je dal okrajnimin ob~inskim odborom RKS nalogo, naj organizirajo krvodajalce.Ti so organizirali sestanke po krajevnih skupnostih, katerihsva se udele`evali predstavnica GORKS Olga Kraigher in jaz. Dnevnosva se udele`evali teh sestankov v ve~ krajih, kjer sem predavalao pomenu dajanja krvi in odgovarjala na {tevilna vpra{anja udele-`encev (dr. Sonja Sovdat Bani~: Uredni{tvo “Borec” 1998, str. 463,Polemika).... Pred bo`i~nimi prazniki smo imeli zelo veliko krvodajalcev inpopolnoma napolnjeno hladilnico s krvjo. Takrat sem tvegala in seodlo~ila, da s 1. januarjem 1953 ukinemo pla~evanje krvodajalcev(Intervju z dr. Sonjo Sovdat Bani~, ustanoviteljico in dolgoletno direktoricoZavoda za transfuzijo krvi, napisal, Mirko Jeleni~. GlasiloRK <strong>Slovenije</strong>, Leto III. 1998, str. 4-5).Zaklju~ila bi ta zapis. Ne glede na to, kje je bil prvi brezpla~niodvzem, {tevilna mno`ica brezpla~nih, prostovoljnih, anonimnihkrvodajalcev re{uje `ivljenja bolnikom z eno samo veliko `eljo - pomagati.V tem je tudi njen uspeh.Pozdravljam te z `eljami za vse dobro.LjerkaZapisala: prof. dr. Ljerka Glonar, dr. med.,spec. transf. med., vi{ja svetnica, 1. 12. 2003.Sre~no 2004!Uredni{tvo revije Isis, Atelier IM, Camera d.o.o., Tiskarna Pov{e, Dragan ArriglerNamesto novoletnih vo{~ilnic smo denar nakazali v humanitarne namene.januar 2004 ISIS