G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

STROKOVNA SREČANJA127terapiji (VKT) je predavateljica poudarila,da (si) mnogi razlagajo tehnike VKT mehanicisti~no,vendar je pomembno, da VKT terapevtklientu (pri vzpostavljanju TDA?)predstavi tehnike in doma~e naloge z ob~utkomter razumevanjem za njegove te`ave.Zanimivo je bilo poslu{ati M. Luna~ka,ki je k temi pristopil na druga~en na~in.Omenil je Freuda, ki je zapisal: “…Zdravnikanalitik in oslabljeni jaz bolnika se morata,naslanjajo~ se na realni zunanji svet,zdru`iti zoper sovra`nike - nagonske zahteveonega in zahteve vesti nadjaza (v bolniku,op. E. K.),” (Freud, 2000). Luna~ek sammeni, da ni sovra`nikov v ~loveku. So nefunkcionalnideli osebnosti, na katere je potrebnogledati z razumevanjem in neko blagostjo.Vpra{ljivo je, kako naj psihoanalitik(ali psihoterapevt z druga~nim pristopom)vzpostavi TDA s klientom, ki prihaja z nekosvojo fantazijo o psihoterapevtu; ga lahko `eprva vizualna zaznava o psihoterapevtuzmoti; ima premalo bazi~nega zaupanja, dabi na njem gradil odnos; je na za~etku procesaizredno prizadet zaradi svojih te`av insvojega polo`aja, pa je vendar v svojem `ivljenjunekaj dosegel. Kar pride klient zdraviti,je notranji otrok. Tega vsekakor ni pokazalali razkazal na za~etku. Takega ~lovekav stiski lahko sicer kot robota pripravimo,da opravlja svoje dejavnosti in psihoterapevtse lahko pohvali z dose`ki klienta. Karnas v resnici zanima, je sprememba globokona notranji ravni do`ivljanja. ^e `elimoto narediti, je potrebno iti globoko v regresijo,kjer ni delovne zveze. Po Winnicotu jetam lahko samo igra. Tako naj bo psihoterapevtkaterekoli smeri pripravljen ponuditisebe klientu kot prehodni (tranzitorni) objektin vsi vemo, kaj otroci po~nejo s prehodnimiobjekti.O tem smo se pogovarjali v razpravljalnihskupinah, ki so bile na vrsti po vsakemod treh sklopov (en sklop je vseboval po {tiriprispevke). V skupini, kjer sem sodeloval,je logopedinja predstavila svoje delo z ljudmis funkcionalno motnjo pri tvorbi glasu.Povedala je, da je mogo~e po prozodiji govoraprepoznati kakovost odnosa matere dootroka. Namre~, ko mati z otrokom ponavljaprve elemente njegove govorice in ga obenemz ob~utkom vabi naprej v razvoju govora.Otrok napreduje v ritmu, melodiji svojihglasov in kasneje govora (ritem in melodijagovora sta paralingvisti~na elementa govora,ki tvorita prozodijo govora. Ostali paralingvisti~nividiki so vi{ina glasu, glas, volumen,naglas, jecljanje, izpolnitve premorov,koli~ina govora in vse nepomensko ogla{anje(Rutten-Saris, 1992)). ^e mati ne slediotroku in ga hkrati ne vabi naprej, bo razvilgovor, vendar zastane v razvoju prozodijegovora, kar je kasneje (ko ta otrok postanebiolo{ko odrasel) ~utiti kot disharmoni~nostgovora.Z drugimi besedami (~e parafraziram)sam govor in njegova prozodija poka`eta kakovosttistega, kar prihaja klient ali pacient“zdraviti” k psihoterapevtu in prav to je tisto,kar ima psihoterapevt za nalogo - igratise (skupaj) z (notranjim) otrokom v klientuali pacientu in ga obenem z ob~utkom vabitinaprej v razvoju.^e posku{am sled~e povedati skozi paradigmorazvojne analiti~ne psihoterapije,bi citiral Praperja (Praper,1999): “Razvojnoprocesna paradigma preusmerja tretmav tehnike, ki posamezniku ali skupinam pomagajorazviti tiste potenciale psihi~negaaparata, ki klju~no prispevajo k bolj{emufunkcioniranju adaptacijskih mehanizmovter razvojni proces preusmerjajo v pozitivnospiralo. Prizadevanja, da bi razvili dobreadaptacijske potenciale, vse bolj nadome{-~ajo prej{nje poskuse odpravljati simptomeali pa dinami~no jedro slabosti.”Pomemben del procesa psihoterapije,predvsem dinamsko usmerjene (tudi pridelu z mladostniki in otroki - pri slednjih jepomembno vzpostaviti dobro TDA z njihovimistar{i), je podpora razvoju in ja~anje“observirajo~ega ega” klienta, to je zmo`nostisamoopazovanja, ko ~lovek svoja lastnadejanja, misli in ob~utja prepoznava, jih poimenujein povezuje med seboj ter z okoljem,s tem pa prepoznava mnogotere dejavnike,ki nanje vplivajo in postopoma prevzemaodgovornost za lastno obna{anje, mi{ljenje,~ustvovanje.V razpravljalni skupini smo se spra{evali,katere “diagnoze” lahko psihoterapevtobravnava in vodi. Eno od mnenj je bilo, daje to odvisno od tega, koliko je sposoben psihoterapevtzdr`ati “cinganje”, ki ga v njunemodnosu izvaja klient ali pacient (“cinganje”je nare~en izraz za “guganje” ali “guncanje”)oziroma druga~e, koliko nihanja(igre?) zmore zdr`ati psihoterapevt je odvisno,katere kliente ali paciente lahko obravnava.Naj na to nave`em prispevek M. @unter-Nagy, ki je povedala, da pacient s psihoti~nomotnjo v akutni fazi bolezni ni sposobenrazviti zaupanja do psihoterapevta. Slednjinaj bi se zanesel na lastne sposobnosti zavzpodbujanje zaupanja pri pacientu (dosebe, psihoterapevta, v njun odnos). Psihoterapevti,ki “so {li skozi” dobro simbiozo(z materjo ali pomembnim drugim v lastnemzgodnjem otro{tvu, op. E. K.), imajobolj{e sposobnosti za empatijo. Pacientu jenamre~ potrebno nuditi kontinuiran “holding”,to je ob~utek sprejetosti in varnosti(v psihoterapiji je to trajno in nespremenljivookolje v smislu: istega ~asa, kraja, okolja- sobe, stola, polo`aja udele`encev, rednih~asovnih presledkov ter tudi nespremenljive~ustvene naravnanosti psihoterapevtado pacienta!) in to, da je psihoterapevt sposoben“kontejnirati” (v sebi z(a)dr`ati negativnevsebine pacienta). [ele mnogo kasnejepride pri takih bolnikih do vzpostavitveterapevtskega odnosa, znotraj tega tudiTDA. Vzdr`evanje TDA je pri psihoti~nihpacientih te`je od samega procesa njenegavzpostavljanja.D. Trampu` je v prispevku o skupinskianaliti~ni psihoterapiji in vzpostavljanjuTDA poudarila, da na uvajanje pogojev zaterapevtsko delo v skupini vpliva tudi “igradobrega in zla”. V skupini je vedno prisotnatudi “protiskupina”, ki deluje razdiralno innegirajo~e v smislu dvomov v varnost invrednost takega dela. Psihoterapevt morabiti pozoren na pojavljanje le-te in imeti zaupanje,da metoda pomaga, hkrati pa od samegaza~etka uvajati realnost v skupinski terapevtskiodnos. Del te realnosti je dejstvominljivosti tega odnosa. S~asoma skupinapostane kohezivna, terapevtski odnos pa jepotrebno vzdr`evati in graditi. Vsak ~lanskupine lahko po svoje razume TDA, kar jelahko samostojen material za delo skupine.M. Rus Makovec je poudarila, da sistemskadru`inska terapija v terapevtskem procesuobravnava dru`ino, ki je naravna skupinas specifi~no preteklostjo in prihodnostjo,kjer je potrebno obravnavati tudi dru`inskovzdu{je, dru`ini lasten sklop vrednot intransgeneracijske mehanizme. Potrebno jepoiskati najmanj{i skupni imenovalec zavzpostavitev enotne TDA, kar nujno pomenipogajanja psihoterapevta s ~lani dru`inein med njimi samimi, obenem pa vzpostavitiTDA z najbolj vplivnim ~lanom dru`ine(ki ima najve~jo mo~ vplivanja na interakcijev dru`ini). Obi~ajno vsi ~lani dru`ine sodelujejopri oblikovanju genograma dru`inein tako dobijo bolj{i (ali prvi) pregled nadtransgeneracijskimi mehanizmi navezovanjain medsebojnega vplivanja. Pri vzpostav-januar 2004 ISIS