G L A S I L O Z D R A V N I Å ... - ZdravniÅ¡ka zbornica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

81ZANIMIVODalmatinova 10 v Ljubljani, kjer so biliprostori Zdravni{ke zbornice è preddrugo svetovno vojno...........................................................................Petri~, mi je dejal, da je bila posredi politika.Dr. Andrija [tampar..................................mi tako zavzeto inu~inkovito utiralpota socialni mediciniin sodobnimpogledom v javnemzdravstvu, ki je vtem ~asu napisal dveknjigi, objavil v raznih~asopisih ter revijahpreko 60 ~lankovin zapisov, se jebliskovito povzpelna vodilna mesta vsvojem strokovnemin stanovskem okolju,utihnil, moral vizgnanstvo v Srbijoin da po povratku nimogel nadaljevatisvojega dela, ki jebilo prej tako uspe-{no?Sin, dr. DragoPo sledeh socialno medicinskih dejavnosti[el sem po sledeh prizadevanj za socializiranje medicine v dvajsetihin tridesetih letih. Po nastopih dr. Petri~a v Zbornici sem sklepal,da je bil seznanjen z njimi in da so mu do neke mere oblikovalaìvljenjski nazor in vedenjske vzorce.V dru`benih vrenjih po prvi svetovni vojni so se namre~ pri mo~nosproletariziranem prebivalstvu Evrope vse bolj uveljavljale socialisti~nein populisti~ne te`nje. Oktobrska revolucija v Rusiji(1917), vzpon fa{izma v Italiji (1922), prihod Hitlerja na oblast (1933)so mo~no na~eli ustaljen konzervativni pravni red 19. stoletja. Novesmeri so se pojavljale na gospodarskih in kultnih podro~jih. V zdravstvusi je zlasti mlaj{a generacija vseh razli~nih svetovnih nazorov èlelave~jo socializacijo in uveljavljanje javnega zdravstva.Duhovni vodja prizadevanj za socializirano medicino v Jugoslavijije bil hrva{ki zdravnik dr. Andrija [tampar, ki je trdil: “Osve{~enostljudstva je pomembnej{a od zakonov. V dru`beni skupnosti jenajbolj potrebno pripraviti teren in pravilno razumevanje zdravstvenihvpra{anj. Nacionalno zdravje in njegovo utrjevanje ni monopolzdravnikov. Z njim se morajo ukvarjativsi. Zdravnik mora biti socialni delavec.Z individualno terapijo se lahko doseèveliko, vendar le socialna terapija lahkoprivede do pravih uspehov. Zdravnikne sme biti ekonomsko odvisen od bolnikov,ker ga to ovira pri re{evanju temeljnihnalog. Pri izvajanju zdravstvenegavarstva se ne sme ~utiti razlike med revnimiin bogatimi. Zdravnik je ljudski u~itelj.Zdravstvo je potrebno organizirati tako,da bo zdravnik iskal bolnika in ne nasprotno.Zdravstveno varstvo je ekonomska inne humanitarna dejavnost. Delovna podro~jazdravnika so kraji, kjer ljudje ìve, in ne laboratoriji in ordinacije.”Leta 1923 je bil v Ljubljani ustanovljen Higienski zavod. Njegovodelovanje je bilo povezano s prizadevanji po uveljavitvi javnegazdravstva. Pri tem je bila pomembna vloga bratov Pirc in skupinemlaj{ih zdravnikov: Vidmarja, Pe~ana, Komotarja, [imen~eve, Valentin~i~evein drugih. Velika zavzetost in prvi uspehi so v Slovenijizlasti mlaj{e zdravnike podìgali k vedno ve~ji vnemi.(17) Petri~ nisodil neposredno v njihov krog, a s [tamparjem se je sre~al è med{tudijem v Zagrebu in njegov vpliv je bilo ~utiti v Petri~evih ~lankih.Razumljivo je, da so [tamparjeve novotarije naletele na odpor.O~itali so mu, da njegova prizadevanja povzro~ajo veliko materialno{kodo zdravnikom. Trdili so, da dràvna zdravstvena slu`ba, kise je uvajala preko nove higienske organizacije, s stali{~a zdravstvenegavarstva prebivalstva ni ustrezna, ker du{i zdravni{ko neodvisnostin svobodno konkurenco. V prvi vrsti sta proti [tamparju nastopilaZdravni{ka zbornica in Zdravni{ko dru{tvo na Hrva{kem. VSloveniji so uveljavljeni zasebni zdravniki v mestih {e bolj strnili svojevrste, ker so se ~utili ogroène, in so zato ljubosumno varovali cehovskeinterese in svoje vodilne poloàje v zdravni{kih organizacijahter v politiki. O [tamparjevih na~elih je veljal slogan: “{tamparija-{lamparija”.Tako je Ljubljana zavrnila ponudbo Rokfelerjevegasklada, da bi zgradili v Sloveniji socialno-zdravstveni in prosvetnizavod, ki bi {iril zdravstveno kulturo med prebivalstvom na temeljutakratnih na~el o javnem zdravstvu. Na~rt je bil nato realiziran vZagrebu s [kolo narodnog zdravlja.Leta 1931 se je [tampar sprl s kraljem AleksandromKara|or|evi}em, ker je odbil ponudbo, da postane notranji minister.Bil je upokojen. Do leta 1933 je bil nato stalni svetnik pri Dru{-tvu narodov v @enevi. Prepotoval je ve~ino evropskih dràv, kjer jepredaval. Deloval je kot zdravstveni svetnik na Kitajskem, bival je vRusiji in predaval na Harvardu ter drugih univerzah v ZDA. Leta1938 je bil profesor na kalifornijski univerzi. Po ustanovitvi Neodvisnedràve Hrva{ke in ob razpadu Jugoslavije, so ga internirali vNem~iji. Po koncu vojne je postal rektor zagreb{ke univerze in ~lanpripravljalnega odbora za ustanovitev Svetovne zdravstvene organizacije.Po vojni je postal ~lan mnogih akademij znanosti in umetnosti.Kot ekspert svetovne zdravstvene organizacije je znova velikopotoval. Oblastniki doma so ga ponovno vedno manj cenili. Umrl jeleta 1958. (18). Z dr. [tamparjem si je leta 1933 dopisoval tudi dr.Karel Petri~. Ohranjeno je [tamparjevo pismo, ki mu ga je poslal 10.januarja 1933 iz Nankinga na Kitajskem, in v katerem ga je vzpodbujalk novim dejavnostim, katerim naj se posve~a po svojih najbolj{ihmo~eh. Pi{e, da v Nankingu i{~e uteho v delu, za te, zanj takote`ke ~ase… (19)[tampar ni nikoli propagiral zdravstvenih domov, kakr{ne smodoìvljali v SFRJ. Njegova vizija je temeljila na zasebnih, socialnomedicinskoosve{~enih zdravnikih splo{ne prakse, ki bi se v okviruzdravstvenih domov in postaj zavzemali za odgovoren sodoben celostnipristop varovanja zdravja v druìnah in {ir{ih dru`benih skupnostih,v bolni{nicah pa za sodobno diagnostiko in terapijo ob upo-{tevanju in spo{tovanju celovitosti bolnikove osebnosti.Zaklju~ekSo bili samo konzervativni krogi v Zbornici tisti, ki so mislili, dadr. Petri~ s svojimi idejami ogroà njihove slu`be, honorarje, polo-àje in ugled? Je bila zgolj Petri~eva svobodomiselna liberalnost trnjanuar 2004 ISIS
82ZANIMIVOv peti novi klerikalni oblasti? So bila morda osebna nasprotja in konkurencaza poloàje tisti temeljni vzrok, pri katerih je dr. Petri~ potegnilkraj{i konec? Za prave vzroke takratne zle usode, kljub vsemunapisanemu, nisem na{el dokon~nih odgovorov.Odbor Zdravni{ke zbornice, ki mu je predsedoval doc. dr. Ko{irin v katerem je bil podpredsednik dr. Petri~, tajnik pa dr. Ah~in, jedeloval samo eno leto. Bil je edini odbor, ki se je hotel izviti iz konzervativnetradicije zborni~nih vodstev in uveljaviti interese mlaj{ihzdravnikov, ki so bili zaradi gospodarske krize, nerazumevanja dr-àve in utilitaristi~nih interesov starej{ih uveljavljenih zdravnikovpotisnjeni na dru`beni rob.V ~asu, ko se je v Evropi vedno bolj uveljavljal fa{izem in se jepripravljala nova svetovna vojna, ni bilo nikakr{nih mo`nosti, da bise lahko taka prizadevanja uveljavila. Odbor je s svojim ravnanjemnehote napovedoval povojni razvoj, kakr{en bi bil, ~e bi ìveli v demokrati~niin socialni dràvi.Literatura:1. Kocijan~i~ M., Zbornica pred 100 leti. Isis 1992; 1: {t 1: 22.2. Kocijan~i~ M., Zbornica v letih 1893 -1899. Isis 1993; 2: {t: 1-2: 40.3. Kocijan~i~ M., Zbornica v letih 1893 -1899. Isis 1993; 2: {t 1-2: 41.4. Kocijan~i~ M., Zbornica v letih 1900-1903. Isis 1993; 3: 38.5. Kocijan~i~ M., Uredba o zdravni{kih zbornicah iz 1923. leta. Isis 1993; 2: {t 5: 36-7.6. Zdravni{ka zbornica za Slovenijo v Ljubljani. I. seja odbora Zbornice 24. oktobra 1923, ob5. uri popoldne. Glasilo Zdravni{ke zbornice za Slovenijo 1924; 1: 3-5.7. Dr. Karel Petri~. Curriculum vitae 8. 4. 1936. Iz arhiva In{tituta za zgodovino medicineMedicinske fakultete v Ljubljani.8. Zapisnik XI. redne glavne skup{~ine Zdravni{ke zbornice za Dravsko banovino z dne 11.marca 1934. Glasilo Zdravni{ke zbornice za Dravsko banovino 1934; 11: 32-38.9. Zapisnik XI. redne glavne skup{~ine Zdravni{ke zbornice za Dravsko banovino z dne 11.marca 1934. Glasilo Zdravni{ke zbornice za Dravsko banovino 1934; 11: 38-47.10.Zapisnik skrutinija ob~nega zbora Zdravni{ke zbornice za Dravsko banovino dne 11. marca1934. Glasilo Zdravni{ke zbornice za Dravsko banovino 1934; 11: 54-55.11.Zapisnik seje upravnega odbora Zdravni{ke zbornice za Dravsko banovino z dne 24. marca1934. Glasilo Zdravni{ke zbornice za Dravsko banovino 1935; 12: 68-9.12.Dopis dr. Ve~eslava Arka Zdravni{ki zbornici Slovenije 9. aprila 1934. Iz arhiva In{titutaza zgodovino medicine Medicinske fakultete v Ljubljani.13.Izpisek iz seje o`jega odbora z dne 20. marca 1935. Glasilo Zdravni{ke zbornice za Dravskobanovino 1934;12: 68.14.Izpisek iz seje o`jega odbora z dne 9. maja 1935. Glasilo Zdravni{ke zbornice za Dravskobanovino 1935; 12: 70.15.Ukaz kraljevih namestnikov z dne 30. julija 1935 o imenovanju dr. Petri~a za upravnikaDoma narodnog zdravlja Uìce. Iz arhiva In{tituta za zgodovino medicine Medicinske fakultetev Ljubljani.16.Zdravni{ki zbornici za Dravsko banovino. Dopis kraljevske banske uprave Dravske banovinez dne 18. novembra 1935. Glasilo Zdravni{ke zbornice za Dravsko banovino 1935; 12:61.17.Urlep F., Razvoj osnovnega zdravstva v Sloveniji zadnjih 130 let. V: [vab I, Rotar Pavli~ D.ured. Druìnska medicina. Ljubljana 2002; Zdruènje zdravnikov druìnske medicine SZD:18-27.18.Kesi} B., @ivot i zdravlje. Zagreb: Stvarnost, 1983: 619-29.19.Pismo dr. Andrije [tamparja dr. Petri~u iz Nankiga na Kitajskem 10. januarja 1933. Izarhiva In{tituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete v Ljubljani.ISIS januar 2004
Page 1 and 2:
Leto XIII. Številka 1 / 1. januar
Page 3 and 4:
ISIS - leto XIII. Številka 1 1. j
Page 5 and 6:
8N O V I C EPismo Ora`novcemSpo{tov
Page 7 and 8:
12N O V I C EPOMEMBNOST SPROSTITVEA
Page 9 and 10:
14N O V I C Eprej omogo~a hitre sti
Page 11 and 12:
17OGLASNO SPOROČILOEnap - 15 let `
Page 13 and 14:
19N O V I C EVIRTUALNI MEDIJIIN PSI
Page 15 and 16:
21N O V I C EJure Vovk, Alenka Okor
Page 17 and 18: 24N O V I C ENovice z golfskih zele
Page 19 and 20: 28FOTOREPORTAŽAVrhunski je bil sol
Page 21 and 22: 30FOTOREPORTAŽAMinistrovim besedam
Page 23 and 24: 32IZ GLASIL EVROPSKIH ZBORNICInzuli
Page 25 and 26: 34IZ GLASIL EVROPSKIH ZBORNICStavka
Page 27 and 28: 37INTERVJUDrì. Vmes smo tudi {tudi
Page 29 and 30: 39INTERVJUJapelj, doc. dr.Niko Jese
Page 31 and 32: 42AKTUALNOZdravni{ka zbornica Slove
Page 33 and 34: 44AKTUALNORazpis specializacijPrakt
Page 35 and 36: 46AKTUALNOII. Pogoji za prijavo na
Page 37 and 38: 48AKTUALNOZDRAVNI[KA ZBORNICA SLOVE
Page 39 and 40: 50AKTUALNOse vrne kandidatu. V koli
Page 41 and 42: 52AKTUALNOZdravni{ka zbornica Slove
Page 43 and 44: 54AKTUALNOUvodISIS januar 2004Sre~
Page 45 and 46: 56AKTUALNOISIS januar 2004dokument
Page 47 and 48: 59AKTUALNOHallile, dr. med., specia
Page 49 and 50: 61AKTUALNOspecialisti~ne medicine.T
Page 51 and 52: 64AKTUALNOBlagajniki1958-1965 dr. P
Page 53 and 54: 66AKTUALNOvemo, da je v druìnski m
Page 55 and 56: 68AKTUALNOOd odkritja inovativnega
Page 57 and 58: 70FORUMPovzetek sestanka predstavni
Page 59 and 60: 72FORUMtako reko~ uzakonjena v psih
Page 61 and 62: 74FORUMpri~an, da bodo simpatizerji
Page 63 and 64: 76OBLETNICEOddelek za ORL in CFK se
Page 65 and 66: 78ZANIMIVOpredpisovala ustanovitev
Page 67: 80ZANIMIVOkar ni bilo nikakr{nih ra
Page 71 and 72: 84DELO ZBORNICEpredloèn in z ustre
Page 73 and 74: 86DELO ZBORNICEslanci, ki nimajo ~a
Page 75 and 76: 88DELO ZBORNICESklep:1. Spremembe i
Page 77 and 78: 93P R O G R A M I S T R O K O V N I
Page 83 and 84: 99DELO ZBORNICESodelovanje zdravnik
Page 85 and 86: 102DELO ZBORNICEZapisniki IO ZZSZap
Page 87 and 88: 104DELO ZBORNICEAsist. Gordana @iv~
Page 89 and 90: 106DELO ZBORNICEpri zdravnikih izva
Page 91 and 92: 108DELO ZBORNICESvet za izobraèvan
Page 93 and 94: 110STATUS ARTIS MEDICAEVlo`ni list
Page 95 and 96: 112STATUS ARTIS MEDICAEV. Organizac
Page 97 and 98: STROKOVNA SREČANJA117Slovenska hip
Page 99 and 100: STROKOVNA SREČANJA119Slovenski sim
Page 101 and 102: STROKOVNA SREČANJA121krito razloì
Page 103 and 104: STROKOVNA SREČANJA123kot po hudem
Page 105 and 106: STROKOVNA SREČANJA1252. kdo zagota
Page 107 and 108: STROKOVNA SREČANJA127terapiji (VKT
Page 109 and 110: STROKOVNA SREČANJA129obliki plenar
Page 111 and 112: TAKO MISLIMO131Gremo na morje,le pr
Page 113 and 114: O D M E V I133Ne 9. 3. 1953, ampak
Page 115 and 116: RECENZIJA135Preìvetje bolnikov z r
Page 117 and 118: NOVE PUBLIKACIJE137Bibliografija u~
Page 119 and 120:
ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU139Peta si
Page 121 and 122:
S KNJIŽNE POLICE141gova mati ostal
Page 123 and 124:
144Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
158Uredni{tvu revije IsisDalmatinov
Page 139 and 140:
160Navodila avtorjemRok za oddajo v
Page 141:
162MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVAvenij
show all

G L A S I L O Z D R A V N I Å ... - ZdravniÅ¡ka zbornica Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?