G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

84DELO ZBORNICEpredlo`en in z ustreznimi dopolnili sprejet do prihodnjega poletja. V tem~asu je potrebno veliko skupnega dela, ki bo moralo biti zelo hitro in aktivno.Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje, g. Borut Miklav~i~,je pozdravil navzo~e ter v imenu zavoda in zavarovancev izrekelzahvalo slovenskim zdravnikom za vse rezultate in napore, ki so jih v zadnjem~asu dosegli pri svojem delu. Nadaljeval je z zaklju~no mislijo ministrater z vidika zavoda povedal, da je obstoje~e stanje za~etek nekihte`av, katerih sistem v finan~nem delu ne bi mogel ve~ re{evati. Povedalje, da se zavod v tem trenutku, nahaja v poziciji stalnega zadol`evanja zato,da je lahko v dr`avi najbolj{i pla~nik in redno poravnava pogodbene obveznosti.Za leto 2004 je Ministrstvo za finance dalo soglasje za dodatnozadol`itev v vi{ini 14, 5 milijarde tolarjev zato, da bo program v naslednjemletu mo`no izvesti. Omenil je, da zavod na~rtuje, da bi v dogovarjanjuter pripravljanju Splo{nega ter Podro~nih dogovorov pripravili pogodbez vsemi izvajalci, v prihodnjem letu jih bo `e pribli`no 1400, v mesecuaprilu 2004, kar je ~asovno pomemben napredek. Povedal je, da se jezavod v leto{njem letu `e lotil dolo~enih ukrepov, s katerimi bi bil lahkoviden bolj{i finan~ni polo`aj zavoda. Posebej je omenil projekt zamenljivostizdravil, ki je bil uspe{no zaklju~en ter dobro poteka.Omenil je, da je bilo vlo`eno veliko napora v to, da bi se finan~ni na~rt2003 zaklju~il v okviru pri~akovanih {tevilk, pa `al to ni uspelo predvsemzaradi dveh razlogov, in sicer so prihodki manj{i kot so bili na~rtovani,ter da je porast stro{kov za zdravila porasel skozi celo leto. Povpre~en izdatekzavoda za zdravila je 3,5 milijarde mese~no, v mesecu oktobru 2003pa je bil 4,8 milijarde tolarjev. Prav tako je omenil razprave o farmaekonomiki,kjer je bila podana ocena, da se pribli`no 20 odstotkov zdravilnikoli ne porabi. Z vidika zavoda je to zelo zaskrbljujo~e. Omenil je tudipredlog spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki je{e v postopku. Povedal je {e, da prav tako misli, da bi bilo treba z zdravstvenoreformo pohiteti, ter da je skup{~ina zavoda predloge podprla. Povedalje, da je ena pomembnej{ih nalog nov predlog Zakona o zdravstvenidejavnosti, ki naj bi bil izdelan v poletju 2004. Za pripravo tega tekstaje potrebna dobro sodelovanje vseh partnerjev.Podpredsednik Slovenskega zdravni{kega dru{tva, Zoran Zabavnik,dr. med., je v imenu dru{tva pozdravil vse navzo~e ter omenil, da je tudiv dru{tvu cilj dobro sodelovanje z ostalimi zdravni{kimi organizacijami,na vseh podro~jih zdravni{kega dela in medsebojnih odnosov. Predsedniksindikata zdravnikov in zobozdravnikov FIDES Konrad Ku{trin, dr.med., je omenil samo ministrovanje g. Ministra ter izrazil svoje nezadovoljstvonad njegovim delom. Omenil je aktualne dogodke ”afere” za katereje povedal, da bi v vsakem primeru pri{le na dan same od sebe terpovedal, da je sam minister te afere zlorabil v politi~ne namene, polegtega, nobeden od teh dogodkov ni do`ivel epiloga. Izrazil je nezadovoljstvonad pripravljanjem ”bele knjige”, ki se je pisala v strogo zaprtem krogu.Omenil je, da bi bila neumnost, da bi zdravniki naredili sedaj tisto,kar ni bilo storjeno v zadnjih treh letih. V zdravstveni reformi bi namre~moral biti napisan in izra~unan obseg in posledice pravic iz obveznegazdravstvenega zavarovanja. Kar zadeva odnose med vlado in zdravni{kimiorganizacijami, je povedal, da sami zdravniki za slab odnos niso krivi,prav tako ne za slabe odnose med vodstvi javnih zdravstvenih zavodov inza slabe odnose med seboj, kajti ve~inoma so bili ti odnosi vsiljeni in gresamo za odziv na njih. Izrazil je upanje ob podpisu sporazuma, da bodozdravni{ke organizacije zmo`ne enotnega in jasnega nastopa ter jasno profiliranihstali{~ do zdravstvene politike in zdravstva nasploh. Omenil je{e, da si na~eloma ne obeta nikakr{nih izbolj{av.Poslanec dr`avnega zbora France Cukjati, dr. med., je prav tako pozdravilvse navzo~e. Predstavil je, kot razliko, delo v ambulanti in delo vpolitiki ter omenil, da s tega vidika zavida navzo~im, ki {e lahko opravljajodelo z zadovoljstvom. Kot poslanec je za`elel vsem skupaj, da bi slovenskozdravni{tvo smelo biti in, da tudi bo dejaven partner pri oblikovanjuzdravstvene politike.Predsednik uprave Vzajemne zavarovalnice Marko Jakli~, univ. dipl.prav., je povedal, da je potrebno izzive prihodnosti, kot so vstop v evropskounijo, staranje prebivalstva ter primanjkljaj v zdravstveni blagajni re-{evati skupaj.Po uvodnih pozdravnih besedah je besedo povzel prim. Anton @idanikin pri~el delovni del seje skup{~ine.Spremembe in dopolnitve Statuta ZZSPredlog sprememb je predstavil Marko Bitenc. Povedal je, da je izvr-{ilni odbor sprejel in potrdil na skupni seji s skup{~inskim svetom za obravnavona sedanji skup{~ini gradivo v prvotni obliki, kot je bilo predstavljenona prej{nji seji skup{~ine, spomladi 2003.Prim. Anton @idanik, dr. med., je odprl razpravo ter poudaril, da predlaganespremembe prina{ajo predvsem tri novosti: dopolnitev dejavnostiZbornice s strokovnim izobra`evanjem ter znanstveno-raziskovalnimdelom, vpra{anje ureditve mandata predsednika Zdravni{ke zbornice invpra{anje volitev, ki se uvajajo koresponden~no.Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med., predsednica odbora za osnovnozdravstvo je omenila, da se tokrat obra~a predvsem na poslance terpovedala, da ni res, da ni bilo vlo`enih amandmajev na odprte ~lene statuta,ter da je v zakonitem roku primorski regijski odbor vlo`il amandmana 13. ~len. Povedala je, da je pripravila govor, in sicer kot ~lan izvr{ilneveje oblasti, saj je bila na zadnjih sejah izvr{ilnega odbora vedno preglasovana.Prim. Anton @idanik, dr. med., je menil, da tematika sodi pod to~kovpra{anja, predlogi in pobude.Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med., je povedala, da ima kot ~lanicaizvr{ilnega odbora pravico govoriti deset minut, ter da si to pravico v temtrenutku jemlje. Poudarila je, da govori samo o tej to~ki, se pravi spremembahin dopolnitvah statuta. Omenila je, da bodo nekateri navzo~iposku{ali njene besede prikazati kot samopromocijo ter skriviti namenin vsebino. Povedala je, da se tega zaveda, vendar ~uti preveliko odgovornostoziroma breme funkcionarja Zbornice, glede na dogodke zadnjihdni. Omenila je ponovno obnovitev Zbornice pred dvanajstimi leti kotzgodovinski dogodek pridobitve cehovske organizacije, cehovstvo je enaod vrednot zdravni{tva. Omenila je, da je izjemno ponosna na to, da obstajalojalnost, ~eprav je v dana{njem ~asu pogosto pozabljena. Omenilaje, da se je pred osmimi leti Zbornica preoblikovala iz parlamentarne vpredsedni{ko obliko. Pove~ala so se pooblastila predsednika, kar je bilopodkrepljeno s tem, da predsednik potrebuje dobro ekipo, ki jo tudi samizbere. Predlog je bil sprejet, ker je bila isto~asno ponujena varovalka, insicer omejitev dveh dol`in predsedni{kega mandata. Postavila je vpra{anje,kaj je Zbornica v tem ~asu naredila za svoje ~lane ter povedala, daodgovori, da se v danih razmerah ne da ve~ storiti, ne zadostujejo. Navzo~imje povedala, da imajo tokrat pred seboj predlog, ki varovalko demokracijeodpravlja, to je omejitev predsedni{kega mandata. Omenila je,da podobnega re`ima ne pozna nobena evropska dr`ava, da Nem~ija inAvstrija sicer nimata omejitve predsedni{kega mandata, imata pa parlamentarnoobliko demokracije. Poslovno demokrati~ne dr`ave Skandinavijeimajo le eno dodatno mo`no izvolitev, prav tako ima tudi Nizozemskaomejitev dveh mandatov, kar ni slu~aj. Nadalje je omenila, da sepoudarja med ~lanstvom, kako zelo je va`no, da obstaja kontinuiteta vdelovanju organizacije, povedala je, da se zavestno ustvarja atmosfera, dabo v primeru, da se spremembe statuta ne izvedejo, ostalo samo {e pogori{~e,zdravni{tvo bo razcepljeno in enotnost bo izgubljena. Dana{nje spremembeso napisane in predlagane samo za eno osebo, kdorkoli to pa~ je,kar pelje k ustvarjanju kulta osebnosti. Poudarila je, da je osebno prepri-~ana, da v na{i dr`avi med zdravni{tvom in zobozdravni{tvom {e obstajajosposobni in dostojni ljudje, ki so voljni in sposobni voditi cehovskoorganizacijo. V osmih letih se je ustvarila klima sodelovanja med zdravni{kimiorganizacijami, vendar te povezave obstajajo le pod “fasado”.Omenila je {e, da je vsaka resna akcija, ki jo je pri~el FIDES na koncu izgubila”veter iz jader“. Prav tako je omenila sporazum med stavko, ki jeprinesel olaj{anje, vendar otopel samo ost. Skrbno pripravljena soglasjaISIS januar 2004