G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

66AKTUALNOvemo, da je v dru`inski medicini, kjer ljudjepraviloma prihajajo na posvet zaradi ve~te`av naenkrat, zapis v kartonu velikokratnepopoln. Kak{na je pri nas pogostost rutinskegadolo~anja okultne krvi v blatu vzgodnjem odkrivanju kolorektalnega karcinomani znano, po {tudijah italijanskihkolegov pa je {tevilo rednih testiranj zelonizko. Ve~ {tudij se je ukvarjalo z dilemamiglede dolo~anja tumorskih markerjev.Lanskoletni predlog izvr{ilnega odboraEGPRN o ozna~evanju prispevkov na tiste,ki predstavljajo idejo {tudije, {tudijo v tekuin zaklju~eno {tudijo, je bil na tej delavnici`e prvi~ realiziran. Dolo~anje tumorskegamarkerja PSA je trn v peti {tevilnim dr`avam,ki se vpra{anja lotevajo z razli~nimivrstami raziskav. Italijanski kolega Carossimoje prikazal rezultate foruma in elektronskihdopisovanj italijanskih zdravnikovrazli~nih strok s poskusom dosege konsenza.[tudiji je manjkala ustrezna metodologijain analiza rezultatov po na~elih kakovostneanalize, kar je bila velika {koda gledena bogato vsebino prikazanih podatkov.Ena od velikih prednosti sre~anja EGPRNje, da v takem primeru razprava doprinesek mo`nim re{itvam. Tako bi lahko tekste analizirali po Delphi metodiali po metodi diskurzivne analize. Prikazani so bili predlogi raziskavna temo zdravljenja zgodnjih faz karcinoma prostate z osrednjimvpra{anjem, kako zdravljenje vpliva na kakovost `ivljenja.Posebej zanimiva je bila predstavitev metode raziskave, ki ni sodilav osrednjo temo sre~anja (predstavljena kot “prosta tema”), in sicerraziskovanje z uporabo standardiziranega bolnika. Narejena je bila vraziskovalno napredni Belgiji z namenom ugotoviti, kako zdravnikiizvajajo prvi pregled ob predpisu kontracepcijskih tablet. Standardiziranbolnik je oseba, ki za potrebe {tudije zaklju~i usposabljanje, daosvoji dolo~eno znanje izra`anja bolezenskih te`av ali pacientovih zahtev,ki bi jih `eleli raziskati. Ob obisku pri zdravnikih, ki pristanejo naPrikaz delovanja elektronske kartoteke je bil nadvse pou~en....................................................................................................ISIS januar 2004Ambulanta dru`inske medicine v Veroni.......................................................................................vklju~itev v {tudijo, izvede standardiziranprikaz svojih te`av oziroma zahtev. Zdravnikseveda ne ve, da gre za “standardiziranega”bolnika. Po obisku “bolnik” izpolni vpra-{alnik, ki je predhodno testiran in ozna~i, katerepostavke je zdravnik pri pregledu izpolnil.Postavke temeljijo na smernicah. Najbr`tak{na {tudija pri nas, kjer velja osebna izbirazdravnika, ki je za bolnika zavezujo~a (donove izbire), ne bi bila mogo~a, ker zdravniksvoje bolnike pozna, novinec pa bi bil hitrosumljiv. [tudija je bila zelo zanimiva, vendarje bilo v razpravi postavljeno tudi vpra-{anje, ali je kljub prostovoljnemu predhodnemupristanku zdravnikov, tak{na zvrst raziskovanjaeti~no sprejemljiva za vklju~enezdravnike. [tudija je bila zanimiva tudi vsebinsko,ker je obravnavala prvi predpis kontracepcijskihtablet, ki pri nas ni v domenidru`inskega zdravnika.Med splo{nimi temami je izstopala raziskavao napotitvah z osnovne ravni. Greza temo, ki je zelo aktualna tudi v trenutnemdogajanju v na{em zdravstvu. Norve{-ki zdravnik Tor Anvik je predstavil analizonapotitev, ki so jih v petnajstih evropskihdr`avah registrirali v letu 1990. Ena izmedugotovitev je bila, da je 5.1 odstotek pregledov leta 1990 v povpre~juvodilo do napotitve. Ugotovljene so bile velike razlike med dr`avami,saj so francoski zdravniki napotili v 2,6 odstotkih, norve{ki pav 8,2 odstotkih. Omenjeni zdravnik je v pilotski {tudiji leta 2001 vsvoji lastni praksi registriral 16 odstotkov napotitev. Podobno {tevilo(15,6 odstotkov) je dobil tudi pri bele`enju napotitev specializantov,ki so delali v splo{ni praksi v letih 1999- 2003 (zelo zanimivpodatek tudi za nas). V razpravi je navedel mo`ne vzroke porastanapotitev, kot so staranje prebivalstva in precej{nje pove~anje specialisti~nihvej ter klini~nih postopkov zdravljenja.Tokratno sre~anje je bilo vsebinsko zelo bogato. @e na naslednjemsre~anju, ki bo maja 2004 na Malti, bodo pred delavnico potekalirazli~ni izobra`evalni seminarji, npr. kako pripraviti predstavitev,kako pisati ~lanek, kako analizirati podatke. S tem naj bi sre-~anje za udele`ence postalo {e privla~nej{e in koristnej{e (ve~ oEGPRN lahko preberete na spletni strani www.EGPRN.com).Za konec {e nekaj utrinkov z obiska splo{ne prakse italijanskegakolega, ki dela skupno z dvema dru`inskima zdravnikoma, pediatromin psihiatrom. Videli smo dokaj tesne prostore v drugem nadstropju,dostopne po stopnicah in brez dvigala. Bolnike sprejemareceptorka Julija (kako druga~e naj bi se imenovalo dekle sredi Verone);medicinska sestra ni zaposlena. Pri obisku v ambulanti smose kar nekaj ~asa ustavili pri razlagi uporabe elektronskega kartona.Z ra~unalni{ko podporo nas italijanski zdravniki temeljito preka{ajo.Prikazi ra~unalni{ke analize lastnega dela, elektronskih opozorilob potencialno napa~no predpisanem zdravilu, nevarnosti alergij,so predstavnici iz Slovenije spravili v nelagodje. Udele`enci smo podrugi strani ponovno ugotavljali, kako zanimivo je v gostujo~i dr`aviobiskati ambulante, saj nam to daje {ir{i pogled na razmere, v katerihdelamo sami.