G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

72FORUMtako reko~ uzakonjena v psihiatriji in drugih bolni{kih oddelkih, kijim je predpisano {tevilo pla~anih oskrbnih dni. V psihiatriji so bolniki,katerih oskrba dale~ presega vzdr`ljivost doma~ih. To velikokratprivede do neznosnega stanja, ki uni~i harmonijo dru`ine. Kr-~enje psihiatri~nih postelj bi bilo skrajno neodgovorno.@ivimo v surovi kapitalisti~ni dru`bi, ki se v mnogih pogledihzgleduje po razmerah 19. stoletja. Veliko pridobitev razgrajuje socialnomedicino. Delodajalci kaznujejo delavce z manj{im dohodkom.^e gredo na bolni{ko, mnogim grozi celo odpust. Bojijo se`ensk, ki so v porodni dobi. Vse to ustvarja najraznovrstnej{e oblikeosebnih in dru`benih pojavov demoralizacije, od alkoholizma, narkomanije,vdajanja asocialnim razvadam in kriminalu.To in {e veliko drugega nam ka`e, da vpra{anje kapitalisti~nihprvin v zdravstvu le-temu ne more koristiti, ampak ga vodi skupajz dru`bo v krizo, ki se ne more kon~ati druga~e kot z velikim dru`benimpretresom. Mened`ment kot vrhunska dejavnost zato ne obetani~ dobrega. Medtem beremo, kako sku{ajo v osnovna zdravstva vnestitekmovalnost in konkurenco. Pri tem pozabljamo, da so podobniukrepi na vzgojnem podro~ju enako pogubni za zdravo rast osebnosti.Med nezdrave osnove ponujene zdravstvene reforme sodijo tudimisli: “Najte`je pri uvajanju sistema kakovosti je dose~i spremembeobna{anja in dose~i, da zdravnik in drugi zdravstveni delavci najdejoskupni jezik z zdravstveno politiko ...” In: “Upravljanje celovitekakovosti je {iroka filozofija vodstva zdravstvene ustanove, ki poskrbiza vlogo vrhunskega mened`menta pri pospe{evanju dejavnostiza kakovost ...” Druga~e bi bilo prav: zdravstvena politika najnajde skupni jezik z osnovami medicine in zdravstvenimi delavci.Orodja kapitala je treba obvladati, ne pa se pustiti voditi od njih.Naloga zdravstva je pomagati vsem brez diskriminacije. Zdravnik in zdravstveni sistem- Hipokratova prisega in dr`ava!Davorin Daj~manKot javni delavci se moramo zdravniki v prihajajo~em reformnemletu nujno seznaniti s svojim polo`ajem in vlogo v sistemujavnega ali zasebnega zdravstva. Prav to je namen pri~ujo~egarazmi{ljanja, v katerem bom posku{al osvetliti zdravnika vzdravstvu, torej zapletenem sistemu delovanja na podlagi temeljnihzakonskih aktov (ustava, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon oZdravstvenem zavarovanju, Zakon o zdravni{ki slu`bi… vse do notranjihaktov posameznih zavodov- statutov) na eni strani in moralnihter eti~nih obveznostih na drugi strani (Hipokratova zaprisega,Kodeksi etike itd.). Povod za ocenitev mesta zdravnika v javnem`ivljenju izhaja iz {tevilnih razprav o vlogi tistih skupin ljudi, ki sozadol`eni za izvajanja v dr`avi dolo~enih pravil na~ina `ivljenja, priodlo~anju in razvijanju samih pravil - sistema, spoznanih ob “sli{anosti”zdravni{tva v razpravah o reformi zdravstvenega sistema. Nikakorse ne zavzemam za navidezno vsiljujo~ tehnokratski na~inupravljanja javnega `ivljenja, vsekakor pa zagovarjam potrebo popove~anju vrednosti izku{enj tistih, ki vsakodnevno izvajajo in `ivijoz dolo~enimi pravili na~ina `ivljenja in njihovega primernega mestapri razmi{ljanju o koristnih spremembah. ^e `elim pojasniti inrazumeti dana{nje stanje na tem podro~ju, moram najprej uvrstitizdravnika in njegove stanovske organizacije v javno `ivljenje medustrezne institucije in odnose, s katerimi ima pri svojem delu vsakodnevnistik ali druga~e vplivajo na njegovo delo. Z drugimi besedami,poskusimo razumeti, kaj pomeni zdravstveni sistem v praksi,neodvisno od dolo~b oziroma zakonskih in moralnih obveznosti,torej s teoreti~no-pravnega vidika omenjenega sistema, ali ~e ho~ete,tisto kar prenese papir. Ve~ino teles, organizacij in odnosov zdravnikapri svojem delu sem prikazal v shemi, vendar se zdi, da predzaklju~nim spoznanjem pokomentiram nekaj posebnosti.Osnovna razmerja, ki jih opredeljujejo zakoni in zakonski podatki,se zrcalijo v medsebojnih dvostranskih razmerjih, v katera sovpleteni trije klju~ni subjekti neposrednega poteka zdravstvenegavarstva in zdravstvene dejavnosti. Pri vsakodnevnem delu je takozdravnik klju~no vpet v dvojno razmerje; na eni strani v intimnemin moralno eti~nem z bolnikom, pri ~emer uporablja svoje znanje inrazpolo`ljivo tehnologijo za ~im hitrej{e in trajnej{e odpravljanje bolnikovihte`av, na drugi strani pa strog in povsem ra~unovodsko omejenfinan~ni nadzor. Zdravnik se tako lahko znajde pod drobnogledomfinan~nega nadzora zaradi zapravljanja ali neupo{tevanja finan~nodopustnega oziroma mo`nega zdravljenja, kar pa je ob moralnihobveznostih in sprejetih smernicah zdravljenja v danem trenutkute`ko obvladati pri vseh, ki v nekem trenutku na podlagi svojihsklenjenih zdravstvenih zavarovanj in ugodnosti i{~ejo zdravni{-ko pomo~. Smer odnosov notranjega kroga v na{i shemi te~e bolj vsmeri urinega kazalca. Zdravniku se pove~ujejo obveznosti do bolnika,pravice iz obveznega zavarovanja bolnika rastejo in slednji~,krog je sklenjen z nara{~ajo~im finan~nim nadzorom ne le zavodov,temve~ posameznih zdravnikov. Predlagana reforma {e mo~neje krepivsaj dve smeri sklenjenega kroga. Zanesljivo poudarja pove~anjepravic bolnikov (dr`avljanov), mo`nost hitrej{ega dostopa do zdravstvenihstoritev, kar lahko ob obstoje~i prepustnosti izvajalcev zdravstvenedejavnosti razumemo le kot pove~anje obsega dela (v shemista smeri ozna~eni z oran`no pu{~ico). Nekaj klju~nega tukaj manjka!Zve~anje preglednosti razmerja med dr`avljanom in zdravstvenozavarovalnico, ki bi morala zanesljivo prevzeti ve~jo vlogo pripojasnjevanju dejanskih mo`nosti svojega zavarovanca in se takodejavno vklju~iti v pojasnjevanje postopkov zdravljenja, ki si jih zmorezavarovanec privo{~iti glede na naravo bolezni in statisti~no pred-ISIS januar 2004