G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

18N O V I C EGENETSKA BANKAISIS januar 2004Zdravniki in ostali medicinski strokovnjakibodo v bli`nji prihodnosti imelina voljo nov poklicni izziv in dodatnomo`nost zaposlitve v “genetski zakladnici”.Na pragu tretjega tiso~letja se svetuobeta uvedba nove medicinske “institucije”,z izrazito prakti~nim, ciljno naravnanim poslanstvom.Genetska banka naj bi v svojih“dednih trezorjih” zbirala, hranila, vodilain tudi posredovala podatke, za katere boleznije ~lovek bolj dovzeten, katere po{kodbeutegnejo biti zanj tvegane in h katerimmotnjam je, zahvaljujo~ svoji genetski dedi{~ini,nagnjen `e po naravi.Temelje omenjene institucije, ki napovedujenovo ero na podro~ju genetike (razsikave,preventiva, terapija), je pred ~asom postavilposebni konzorcij, sestavljen iz renomiranihmednarodnih centrov za genetskeraziskave in desetih vodilnih farmacevtskihkoncernov (mednje sodita tudi nem{kaHoechst in Bayer), ki nameravajo identificiratiin de{ifrirati okrog 0,1 odstotka dednemase, po kateri se ljudje lo~imo in razlikujemomed seboj.S pomo~jo tako zbranih verodostojnih genetskihpodatkov bodo znanstveniki poskusiliskonstruirati doslej relativno neznan in zapletenprototip, t. i. genomsko karto, prvizemljevid humanega genoma. S pomo~jo letegabo v prihodnosti mogo~e pri vsakem posameznikuveliko bolj enostavno in uspe{noodkriti (razbrati in identificirati, pa tudi predvidetiin napovedati) njegove osebne (individualne)lastnosti kot so: barva o~i, las in ko-`e, telesna te`a in postava, spolno nagnjenje,pomanjkljivosti (slabosti) in genialne lastnosti(prednosti). Poleg tega bodo v genetskibanki na voljo tudi informacije o nagnjenostiin dovzetnosti posameznika za najrazli~nej{emotnje in obolenja kot so rak, sladkornabolezen, multipla skleroza, sr~no-`ilni zapleti(infarkt, mo`ganska kap), senilna demeca(vklju~no z Alzheimerjem), revamatizemipd.). Slednje bo omogo~ilo maksimalnou~inkovito preventivo in odprlo ljudem tretjegatiso~letja mo`nost, da do`ivijo in pre`ivijo120 ali celo 150 let kakovostnega `ivljenja,za katerega naj bi bil ~love{ki organizempo naravi ustvarjen in programiran).Medtem ko genetiki raziskujejo dednesubstance, se zdravniki, humanisti, moralisti,pravniki, sociologi, andragogi, teologi invsi, ki jih skrbi moralno-eti~na plat omenjenihraziskav, odkritij in novitet, pospe{enoukvarjajo s snovanjem in oblikovanjem pravil,vzor~nih priporo~il, okoli{~in in u~inkovitihmehanizmov, ki bodo onemogo~ilazlorabo dragocene vsebine, pri~ujo~e dednezakladnice in genetskih informacij o posamezniku.Priredila in prevedla: Nina MaziVir: DPAZDRAVNIK IN SVETOVALECVloga psihiatra, ki v zahodni dru`bipostaja nepogre{ljivi spremljevalecsodobnega prebivalstva,postaja vse bolj kompleksna. Poleg tradicionalne,terapevtske, se prena{a tudi nasvetovalno funkcijo. Tako se v razvitem svetu{tevilni uspe{ni ljudje in ambiciozni posameznikioglasijo pri psihiatru, ne da bi zatoobstajale kakr{nekoli medicinske indikacije.Pridejo na pogovor in po nasvet. Medtemje pri nas {e vedno mo~no zakoreninjenoprepri~anje, da sme ~lovek obiskati psihiatra{ele takrat, ko je ~isto na koncu in jez njegovim du{evnim zdravjem dejansko nekajnarobe. Na drugi strani razviti svet, zlastiAmerika, Kanada in Avstralija prisegajona psihiatra kot na najbolj{ega svetovalca,zaupnika in zaveznika v bolj ali manj zahtevnihposlovnih, dru`abnih, zasebnih in ostalih`ivljenjskih situacijah.Tako Ameri~ani naravnost oblegajo {irokosr~ne,humane, razgledane in sposobnepsihiatre, psihologe in psihoanalitike, ki sojim pripravljeni ponuditi razko{je miru inudobja na svojem kav~u, jih potrpe`ljivo poslu{atiin spodbuditi k re{evanju problemov,hkrati pa jim po potrebi ponuditi koristennasvet psiholo{ke, pravne, finan~ne ali drugenarave. V ZDA, kjer se je v zadnjem ~asuizoblikoval trend povezovanja ustreznihstrokovnjakov v svetovalne mre`e, `e opa-`ajo upadanje du{evnih stisk, zasvojenostiin poskusov samomora med uspe{nimi poslovne`i,ki so dobrim strokovnjakom zaopravljeno uslugo pripravljeni na {iroko odpretisvojo denarnico oziroma zagotovitisredstva v ta namen z ustreznim zavarovanjem.Tudi na stari celini se psihiatri pospe-{eno izobra`ujejo in izpopolnjujejo ne le namedicinskem, temve~ tudi na spremljajo~ihstrokovnih podro~jih.Priredila in prevedla: Nina MaziVir: Washington PostRDEČA LUČZA PSIHOSOMATIKO[vicarski zdravstveni ekonomisti so prepri~ani,da psihosomatske motnje inobolenja predstavljajo velik dele` izdatkovza zdravstvo v razvitem svetu. Podatkizdravstvenih statistik in diagnosti~na poro-~ila iz razvitega sveta dokazujejo, da vednove~ ljudi danes trpi zaradi motenj in obolenj,katerim je nemogo~e dolo~iti patolo{-ki oziroma patofiziolo{ki substrat. Sodobni~lovek oboleva brez otipljivega “materialnega”vzroka. Precej{nji dele` ugotovljenih bolezni,motenj in po{kodb je posledica psihosomatike.Pogosto se ljudje, ki so na videz(objektivno) popolnoma zdravi, prito`ujejonad razbijanjem srca (navkljub zdravemuin mo~nemu srcu), te`kim dihanjem (kljubodli~ni funkcionalni zmogljivosti dihal inobto~il), utrujenostjo (ne glede na ustrezenpo~itek, sprostitev in spanje), razdra`ljivostjo,nara{~anjem telesne te`e (kljub zmerniin ustrezni prehrani ter pravi meri gibanja),nespe~nostjo, razdra`ljivostjo (brez pravegavzroka), glavoboli, bole~inam v trebuhuin motnjam prebave (kljub zdravim prebavilom),te`avami s kri`em, okon~inami, izlo~aliipd. Pogoste so tudi motnje libida inpotence, brez oprijemljivega patofizolo{kegasubstrata.Posamezniki z na{tetimi te`avami hodijoiz ambulante v ambulanto, se prerivajopred laboratoriji, menjavajo zdravnike inklinike, ostajajo na bolni{kem dopustu,preizku{ajo najrazli~nej{a zdravila ter sredstvaiz doma~e lekarne, pri tem pa pogostone pomislijo, da dejansko “boleha” njihovadu{a. Prof. Herbert Csef, strokovnjak za psihosomatskoin holisti~no medicino izWuerzburga, zato priporo~a svojim kolegom,naj pacientom s tovrstnimi te`avaminamenijo malo ve~ ~asa, posluha in svojestrokovne pozornosti, obenem pa naj jimsvetujejo vedenjsko terapijo, jim predstavijosprostitvene tehnike, meditacijo, hipnozoin skrb za ~imbolj dinami~no psihofizi~noravnovesje. Zdravnik mora biti tovrstnimpacientom predvsem zaupnik in svetovalec.Tako lahko brez nepotrebnih stro{kov inmedikalizacije psihosomatike pomaga prizadetimuporabnikom, gospodarstvu inzdravstveni blagajni.Priredila in prevedla: Nina MaziVir: Ärtze Zeitung