G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

40INTERVJUSlika 10: Udele`enci ene od delavnic o ultrazvo~ni anatomijiploda v Mariboru (leto 1996). Prim. Japelj je drugi zleve v drugi vrsti, prva z desne je medicinska sestra Zdenka[imat (njeno srce je ugla{eno z ultrazvo~nim valovanjem).....................................................................................................dicine. Tako je nau~il UZ sprva mariborske interniste, kirurge, pediatre,ortopede, radiologe, otorinolaringologe, okuliste, nato pa{e {tevilne kolege iz drugih regij in republik.Treba je povedati, da prof. dr. Asim Kurjak, ki je mednarodnaavtoriteta na podro~ju UZ, vedno poudarja, da se smatra za u~encaprimarija Japlja. Zgodovinarje slovenske medicine ~aka naloga,da natan~no opredelijo izjemno in pionirsko vlogo dr. Japljain njegovih sodelavcev pri razvoju UZ v slovenskem in mednarodnemprostoru.”Prosim Te, da na{teje{ {e nekaj dogodkov, ki so tako zna~ilnovplivali na strokovni in pedago{ki razvoj na{e bolni{nice ter narazvoj ultrazvo~ne diagnostike v Sloveniji.Sprva smo z neonatologom prim. dr. E. [truclom in prim. dr.Miljanom Sen~arjem pol leta poskusno (po podatkih iz literature) spomo~jo ultrazvoka preiskovali kolke pri novorojen~kih in dojen~kih.Po letu 1985, ko sva kon~ala {olanje pri prof. Grafu), (slika 7),sva s prim. Miljanom Sen~arjem uvedla rutinsko ultrazvo~no preiskavokolkov vseh novorojen~kov in dojen~kov, ki so bili rojeni vna{i porodni{nici. Do danes smo pregledali kolke pri ve~ kot 40.000novorojen~kih. Rezultat teh presejalnih pregledov je, da v omenjeniskupini prebivalstva ni ve~ otrok z luksacijo kolka niti otrok z nezrelimikolki.Sodeloval sem pri {tevilnih u~nih delavnicah o ultrazvo~ni preiskavikolkov in mo`ganov pri novorojen~kih in dojen~kih (sliki 8.in 9). Do sedaj sem vodil tudi ve~ kot 20 {olanj o ultrazvo~ni anatomijiploda (slika 10.). Sedaj `e tretje leto v na{i bolni{nici preiskujemobolnike z novim tridimenzionalnim ultrazvo~nim aparatom, kipredstavlja zadnji dose`ek ultrazvo~ne tehnologije.Ustaviva se za trenutek pri tej novi preiskavi. Zgodba se tu ponavlja.Na tvojo pobudo je direktor bolni{nice prim. dr. GregorPivec odvezal mo{njo in kupil omenjeni povsem novi tridimenzionalniultrazvo~ni aparat. Res je, da jo vedno odve`e za kredibilneprojekte, kredibilnost pa je treba dokazati. Mi smo jo dokazalitako, da smo pod Tvojim vodstvom organizirali v Mariboru3. oktobra 2003 simpozij o tej novi metodi.S tem sre~anje smo tudi delovno in simboli~no Japljevi u~encipo~astili Tvoj `ivljenjski jubilej, jubilej o~eta slovenske ultrazvo~nediagnostike.Zaradi take pretirane hvale mi je resni~no nerodno.V zvezi s tem smo ti `e v omenjenem suplementu Zdravni{kegavestnika zapisali: “Ob vsem tem vrve`u ostaja primarij dr. Igor Japeljzna~ilno skromen, zadr`an in ustvarjalen. Zato ni ~udno, daso v mariborski bolni{nici na podlagi lastnih izku{enj republi{-kemu patentnemu uradu prijavili novo mersko enoto za skromnost,kolegialnost in ustvarjalnost. Imenuje se 1 Japelj.”Tak pa~ si. Jaz sem druga~en, imam mnogo manj Japljev kot Tiin zato mi mora biti opro{~eno, da omenim, da si pri objavljanjusvojih ~lankov preve~krat naletel na ovire, ki niso bile strokovnenarave, ampak posledica nam vsem prav dobro znane slovenskezna~ilnosti.^e smo `e pri tem: “Vedno ostro reagiram, kadar nekateri “kolegi”pod pla{~em izmi{ljene nevednosti ne omenjajo svojih u~iteljevoziroma pionirjev stroke.”Pomiri se. Nem{ki pregovor pravi: “Wo Menschen sind, dortmenschelt es.” V prenesenem pomenu bi to pomenilo: “Karkoli `e~lovek po~ne, vedno ga spremljajo njegove slabe in dobre lastnosti.”Lep primer za to je Materinska knji`ica, pri katere nastanku sem sodeloval(avtorji Margan, Novak, Zupanc). V za~etku je bilo na ra-~un knji`ice izre~eno precej kritike. Kritiki so utihnili, ko smo jimpredlagali, naj sestavijo bolj{o publikacijo.Kaj meni{ o porajajo~i se Medicinski fakulteti v Mariboru?Priklju~ujem se ve~inskemu mnenju Slovencev, da je ta fakultetaprav gotovo potrebna, saj imamo premalo zdravnikov. Bolje je, dadolgoro~no {olamo svoje zdravnike, kot da jih “uva`amo” od drugod.Konkurenca bo tudi izbolj{ala kakovost {tudija na obeh na{ihfakultetah in onemogo~ila samozadovoljstvo na obeh straneh.Za konec mi povej to, kar `uli vse nas, ki prihajamo za Tabo.Uradno si se letos upokojil, dela{ pa {e vedno to, kar te je v rednislu`bi najbolj veselilo, to je ukvarjanje z ultrazvo~no diagnostiko.Ima{ kak{ne konji~ke?Moje konji~ke pozna{. Zelo dosti berem beletristiko, tudi knjigez zgodovinsko vsebino. Rad hodim na potovanja po Evropi, na katerase vedno dobro pripravim. Precej ~asa pre`ivim s svojo vnukinjoin vnukom. To mi je v veliko veselje. Z ultrazvo~no diagnostikopa se ukvarjam toliko, kolikor mi ugaja. Pravzaprav je to, da te potola`im,najlep{e obdobje v mojem `ivljenju. [koda le, da je zadnje.Zato ga nameravam kar se da raztegniti.ISIS januar 2004