Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Iz evropeVrhovno sodišče je potegnilo mejopri zdravniškem pojasnilu pacientuKirurg ni dolžan povedati pacientu, kolikokrat ježe izvedel zadevno operacijsko tehniko. Tako jeodločilo vrhovno sodišče (Oberster Gerichtshof) v postopku4 OB 166/08b, v katerem je šlo za vprašanjeo dolžnosti, ali mora zdravnik pacientu pojasniti,koliko poprejšnjih izkušenj ima kot operater.Zadevni tožnik je trpel za divertikulozo širokegačrevesa ter posledičnimi vnetji. Zato se je odločilza laparoskopski kirurški ukrep. Kirurški oddelekbolnišnice (v katerem se je zdravil zadevni pacient) jecenter za bolezni širokega črevesa. Zdravnik operater(Oberarzt) je dotlej opravil približno 200 operacij naširokem črevesu, od tega pet laparoskopskih resekcij.Vrh tega mnoge druge laparoskopske posege, večinomana žolčniku.Laparoskopski poseg je bil medicinsko indiciran terza pacienta ugoden (zum Vorteil). V nasprotju z laparatomijoso rezi majhni, tako je manjša verjetnost zapojav infekcije ali hernije. Nekaj tednov pred posegomje Oberarzt tožniku pojasnil to metodo, vendar ne dabi mu povedal, kolikokrat je metodo izvedel. Tožnik jepisno privolil v operacijo in bil je obveščen o morebitnihzapletih (poškodba stene črevesa zaradi hemostazez ultrazvokom).Operirajoči zdravnik je svoj poseg skoraj končal lege artis,je pa med hemostazo z ultrazvokom poškodoval stenočrevesa ter – tudi lege artis – operacijo nadaljeval z odprtimpristopom zato, da je krvaveče mesto zašil. Nato jebilo še nekaj zapletov, končno do krvavitev iz anastomoz,ki se pojavijo pri približno 2 odstotkih posegov te vrste.Tožnik je zahteval 30.000 EUR odškodnine injamstvo za prihodnje poškodbe, ki bi morebiti sledilezaradi posega. Zato, ker ga operirajoči Oberartz niopozoril na svojo pomanjkljivo izkušenost za nameravaniposeg. Namreč, dva dni pred posegom je vodjaoddelka tožniku mimogrede povedal, da »... nekaj laparoskopskihoperacij pa smo že naredili...«. Tožnik jetako menil, da ga je vodja oddelka s to izjavo opozoril,da je ta bolnišnica pri laparoskopskih posegih še v»učnem obdobju oz. učnem območju« (Lernbereich).Deželno sodišče, vrhovno deželno sodišče ter prizivnosodišče (Landesgerich, Oberlandesgericht Graz, Berufungsgericht)so tožbo zavrnili. Zato se je tožnik obrnil navrhovno sodišče ter zahteval revizijo. Slednje je najprejzavrnilo zahtevek za odškodnino, ker je bil posegmedicinsko indiciran, ker je pacient privolil in ker jebil seznanjen z možnostjo zapletov.Z vidika vrhovnega sodišča pa bi bilo treba raziskati,ali je kirurg dolžan pacienta obvestiti o svojih premajhnihizkušnjah za obvladovanje kirurškega posega.Vrhovno sodišče opozarja, da je v pravni znanosti(Rechtslehre) vse več glasov, da pri uvajanju novihmetod velja dati več poudarka pojasnilu pacientom.Vendar v tem primeru ne gre za klasični primer »novemedicinske metode« (Neulandmedizin). Le na tem kirurškemoddelku je bila v fazi uvajanja. Izkušeni operaterje opravil šele pet posegov te vrste, medtem ko sedomneva, da je za popolno obvladovanje potrebnih od40 do 50 takšnih posegov (ponovitev, op. prev.).Delovanje javnega zdravstva (Das Funktionieren desöffentlichen Gesundheitswesens) predpostavlja, da se vnekem smislu omeji (poudaril M. K.) možnost izbirelečečega zdravnika. Ni mogoče, da bi vsak pacientzahteval, da ga operira samo tisti zdravnik, ki imanajveč izkušenj ali ki ima najboljše pogoje za kar najmanjšetveganje pri operaciji. Obstajati mora namrečstopnja medicinske izobrazbe, ki kirurgu omogoči, dalahko poseg opravi skladno z zdravniško umetnostjo.Če tega ni, se zdravnikom onemogoči, da ob samostojnihoperacijah nabirajo svoje izkušnje ter gradijosvojo izkušenost.Vir: Kärntner Ärztezeitung št. 7/8, julij/avgust 2009Prevod in priredba: Marjan Kordaš16 Revija ISIS - December 2009