Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Intervjupogojih do dobrega zdravnika v dobrih pogojih. Pa je tu ševmesna dilema o dobrem zdravniku v slabih pogojih in slabemzdravniku v dobrih pogojih. Odgovor je jasen: imeti (vzgojiti,izobraziti) čim boljšega zdravnika in mu omogočiti razmere zadobro delo sta nalogi, ki opredeljujeta kvaliteto predstojnika.Neki zgodovinar mi je nekoč razlagal, da je kompromistemelj človekovega delovanja in bivanja. Da doberkompromis med dvema partnerjema (npr. dobrazveza med moškim in žensko) obema lahko dacelo več, kot pričakujeta ali zahtevata. Kaj meniteo tem? Zakaj gre v naših razmerah – tako semi zdi – skoraj vedno za slab kompromis, ko sevsak od partnerjev mora nečemu odpovedati?Veliki slovar tujk besedo kompromis opredeli kot »dogovor,dosežen z obojestranskim popuščanjem«. In zdi se logično, davsaka stran popusti v pričakovanju, da bo končni iztržek večjiod žrtve. V takšnem primeru je torej kompromis dober, lahkopa se seveda zgodi, da smo se nasmolili. In ne vem, od kod vammisel, da ravno v naših razmerah skoraj vedno potegnemo »takratko«.Toscana, maj 2009Uvajate revolucionarno novost, da se sestankizačenjajo točno ob napovedani uri. Ali Vamto uspeva? Vas morda že kdo posnema?Ne vem, zakaj temu pravite novost, kaj šele, da bi bila revolucionarna.Gre pa pri tem za dvoje vidikov, našetel ju bom ponaključnem vrstnem redu. Prvič, gre za racionalno izrabo časa;če namreč deset ljudi enajstega čaka 15 minut, to ne pomeniizgube 15 minut, marveč 150 minut. In drugič, kar se mi zdipomembneje, gre za omalovažujoč in nesprejemljiv odnos dokolegov, ki jih pustiš čakati, skratka za stvar osebne kulture. Inzadeva je jasna od prvega dneva dalje, ko sem o tem povedalsvoje stališče, in »zamudnikov« praktično ni več.Temeljna načela pri reševanju naloge v stopnjah ste mipovedali že večkrat, tako da sem si jih končno zapomnil:»1) Najprej pretehtati, ali se res moram naloge lotiti;2) če se nalogi ne morem izmakniti, veljapremisliti o najlažjem načinu reševanja;3) nato poiskati nekoga, ki se bonaloge lotil namesto mene; in4) ko se delijo kolajne, moram biti prvi v vrsti. «Ko poslušalec dojame hudomušnost, dojame tudisporočilnost stopenj. V prvih treh gre za organizacijodela ter logistiko. Kako pa je z delitvijo kolajn?Me veseli, da vidite, da je stvar pravzaprav resna, in hudomušnost,kot ji pravite, je že v tretji točki, ki v resnici pomeni, damora vsako delo opraviti nekdo na najnižji stopnji prehrambeneverige, še usposobljen za takšno delo. In s četrto točko, delitvijokolajn, želim poudariti tisto, kar je pogosto podcenjeno, namrečdejstvo, da so ideja, vodenje in koordiniranje najzahtevnejši delivsakega projekta in sta od njih odvisna uspeh ali polom.Med najinim intervjujem pred skoraj 10 leti ste meddrugim povedali tole: »...ti pa verjameš, da gre za dobroreč, ne le zate, temveč tudi za tvoj oddelek, za tvojostroko, za mlade in za podrejene, takrat je zelo dobro, dav tistem trenutku, pred tem ko zavpiješ “na juriš”, predenskočiš iz jarka, da se še enkrat ustaviš in prešteješ,kdo je res za tabo. Povratna zanka je pomembna zato,da se ne znajdeš sredi čistine sam, ostali pa sedijo vjarku in si vrtajo po nosu.« Tako se mi zdaj zdi, da jeza Vami vedno bilo kar nekaj sodelavcev. Komentar?Ja, to misel bi zlahka ponovil tudi danes, je še vedno aktualna.In res je, nekaj jih je bilo vedno, četudi samo za vzorec. Najbržsi domišljam, ampak verjamem, da bi jih bilo danes več.Nekje sem prebral, da »Kjer vsi mislijo enako, nihčene misli mnogo.« V tej luči berem zdaj zapisnik predsabo, iz dobrih, starih časov. Ena točka se glasitakole: »Prof. dr. Kenda je zaprosil, da se nabavi koloin čelado. Prošnji ni bilo ugodeno«. Očitno je RajcKenda v tistih časih - v primerjavi z ostalimi navzočimi- drugače razmišljal. Kako torej zdaj ukrepate, konaletite na drugače razmišljajočega človeka?Revija ISIS - December 200927