Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Medicinado 1988 laktarij organiziran kot samostojna enota. V letu 2006je bilo izbrizganega 786 litrov (brizgalo je 324 mater) in letos, dosimpozija, že več kot 1000 litrov ženskega mleka.S tretjo temo »Dojenje in poporodne duševne stiske«, ki stajo vodili A. Tekauc Golob in M. Blinc Pesek, smo razširiliinterdisciplinarna obzorja dojenja in laktacije na psihološko inpsihiatrično področje.J. Kordič Lašič, psihiatrinja z Oddelka za psihiatrijo v UKCMaribor, je predstavila poporodne duševne stiske v predavanju»Od poporodnega bluesa do poporodne psihoze«. Prikazala jestopnjevanje razpoloženjskih motenj od najblažjega depresivnegaodklona razpoloženja, preko blažje do zmerne depresije, do hudepsihotične motnje z manijo ali bipolarno motnjo. Najblažjo motnjo(poporodni blues) ima v prvih 10 dneh po porodu lahko od 15 do85 odstotkov žensk. Poporodna depresija prizadene približno 15odstotkov žensk v obliki motenj spalnega ritma, apetita, izgubeenergije, občutkov ničvrednosti ali krivde, zmanjšane sposobnostikoncentracije in samomorilnih ideacij. Najhujšo obliko, poporodnopsihozo, ima v povprečju ena od 500 mater, z nenadnim začetkomv prvih dveh do štirih tednih po porodu. Prikazan je bil primerpacientke s stopnjevanjem duševnih simptomov do poporodnepsihoze.M. Blinc Pesek, psihiatrinja, je predavala o »Pomenu diagnostike,preventive in zdravljenja poporodnih duševnih motenj«. Za temotnje je značilno, da so pogosto neprepoznane, njihovo zdravljenjepa je praviloma učinkovito. Zdravljenje obsega: izobraževanjemater, psihoterapijo, antidepresive in elektrokonvulzivno terapijo.Preventivni ukrepi veljajo predvsem za skupino z velikim tveganjem(predhodna poporodna depresija, genetska obremenjenost), vobliki izobraževanja, svetovanja, sodelovanja v podpornih skupinahin psihoterapije.V. Velikonja Globevnik z Ginekološke klinike UKC Ljubljanaje predavala o psihoterapevtski obravnavi poporodne depresije.Incidenca poporodne depresije je trikrat večja kot incidencadepresije v drugih življenjskih obdobjih žensk in večina epizodv treh do šestih mesecih preneha spontano. Med zdravili soantidepresivi učinkoviti tudi v poporodnem obdobju, učinekhormonske terapije (estrogeni) ni dokazan. Sledil je pregledučinkovitosti različnih vrst psihoterapije poporodne depresije.Malo je znanega o vplivu motenj razpoloženja na dojenje. Leob ustrezni pomoči mati lahko sprejme svojo odločitev glededojenja, ne da bi ga prezgodaj opustila.J. Strniša iz Psihiatrične bolnišnice Begunje na Gorenjskem jepredstavila »Posledice poporodne depresije za žensko, otroka indružino«. V prispevku so bile opisane možne posledice poporodnedepresije na duševnem zdravju matere, razvoju otroka inv odnosu med staršema. Pri otrocih, katerih matere so bile poporodu depresivne, ugotavljajo specifične kognitivne zaostankepri starostih 12 in 18 mesecev, pri treh, petih, sedmih letih innižji splošni kvocient intelektualnega delovanja pri 11 letih.Matere s poporodno depresijo prej prekinejo z dojenjem kotdruge. Dojenje lahko nastopa tudi kot zaščitni faktor. Poudarekje na hranjenju v pristnem čustvenem odnosu in ne zgolj nahranjenju z materinim mlekom. Velik pomen ima očesni stikmed materjo in otrokom med dojenjem. V zadnjem predavanjuje A. Tekauc Golob iz mariborske porodnišnice spregovorila o»Dojenju in poporodnih duševnih stiskah«. Neredko se za težavamiz dojenjem skriva nastanek poporodne depresije (PPD).Matere z znaki depresije pogosteje navajajo težave pri dojenjuin izražajo manjše zadovoljstvo z otrokovim načinom hranjenja.Pomanjkanje serotonina zavira sproščanje oksitocina, karvodi do slabšega sproščanja mleka iz dojk. Pojavljanje stresnihdogodkov zmanjšuje laktogenezo in ima negativne posledice nalaktacijo. Pri zdravljenju PPD je znano, da se večina psihotropnihsubstanc izloča v materino mleko. Prehod teh zdravil skoziposteljico je znatno večji, kot prestop v mleko, zato ni razloga,da bi ženska, ki je jemala zdravilo v nosečnosti, zaradi zdravilaprekinila dojenje. Dolgoročne posledice izpostavljenosti otrokapsihotropnim substancam niso znane.V soboto, 3. oktobra 2009, sta Z. Felc in C. Skale vodili dopoldanskotemo »Dojenje po odpustu iz porodnišnic in doma, sprostimi temami«.S. Padežnik z Otroškega oddelka SB Celje je predstavila prispevekz naslovom »Izključno dojenje do šestega meseca otrokovestarosti«. Z anonimnim vprašalnikom so pridobili odgovore 60mater otrok, starih med 7 in 12 mesecev, ki so bili hospitaliziranina Otroškem oddelku v Celju. Izključno dojenje je do šestegameseca starosti izvajalo 33 odstotkov mater. Večina mater jepoznala pomen izključnega dojenja za matere.Z. Felc in A. Mladenović iz Dispanzerja za otroke in mladino vŽalcu sta pripravila prispevek o očetovi vlogi pri dojenju doma.Anonimno anketo je izpolnilo 53 moških, 21 očetov, starihod 28 do 73 let, in 32 ostalih, starih od 20 do 34 let. Več kot80 odstotkov obojih pozna pomen dojenja. V obeh skupinah(očetje in neočetje) so poznali prednosti dojenja za otroke inmatere. Relativno velik pa je bil odstotek nepravilnih odgovorovglede priporočenega trajanja izključnega dojenja (pravilno šestmesecev). Veliko si jih želi več informacij o dojenju na računalniškihmedijih.A. Šučurović in D. Hudarin, patronažni medicinski sestri izZD Velenje, sta prikazali primer uspešne podpore patronažnemedicinske sestre pri hranjenju nedonošenčka z izbrizganimmaterinim mlekom na domu. Pri zapletenem poteku jima jeuspelo skupaj z materjo vzpostaviti izključno dojenje do šestegameseca starosti.K. Doler z Ginekološko-porodniškega oddelka SB Celje je predstavilapoklicno in laično podporo dojenju. Analizirala je anketnevprašalnike 64 mater. Raziskava je pokazala, da je 89 odstotkomdoječih mater, ki so iskale pomoč, pogovor s svetovalko pripomogelk uspešnejšemu reševanju nastalih težav. Dve materi (7 odstotkov)sta bili s pomočjo zadovoljni, vendar jima problema kljub temu niuspelo rešiti. Ena mati (4 odstotki) pa z odgovorom ni bila zadovoljna,a je kljub temu težavo rešila sama in uspešno nadaljevala zdojenjem.68 Revija ISIS - December 2009