ZANIMIVOIzkustveno učinkovita tradicionalna zdravila torej pretežnovsebujejo protivnetne snovi, ker so ljudje v preteklostihitreje opazili blagodejnost protivnetnega učinka. Redkejepa tradicionalna zdravila z vplivom na imunski sistem vsebujejoimunostimulatorne snovi, ki bi pospeševale vnetnoreakcijo. Pospeševanje vnetne reakcije praviloma poteka zvezavo na makrofagne receptorje TLR (toll-like receptors),katerih namen je prepoznavati široko paleto bakterijskih,virusnih in drugih mikrobnih molekul. Molekule, ki soagonisti TLR (v naravi so lahko rastlinskega, glivičnega, bakterijskega,virusnega ali parazitskega izvora), so pri kliničniuporabi zanimive predvsem kot adjuvansi, ki se jih dodajaantigenom v cepilnih pripravkih, da se doseže bolj učinkovitprotitelesni odziv – včasih so bili to bakterijski lizati(npr. Freundov adjuvans iz mikobakterij), danes so boljdefinirane molekule, npr. salmonelni lipid A, ki je v cepivihbolj znan pod kratico AS04. Tipični imunostimulator, ki seje tradicionalno uporabljal za zdravljenje težjih in dolgotrajnihbolezni dihal, je navadna barvilnica (Phytolaccaamericana). Izvlečki (tinkture) so bili pred uvedbo antibiotikovzlasti v Ameriki priljubljena in učinkovita zdravila, ki paso imela zlasti pri predoziranju nevarne stranske učinke vsmislu nastanka revmatskih zapletov po zdravljenju. Njenaučinkovina fitohemaglutinin pa se še danes veliko uporabljav imunoloških eksperimentih »in vitro« kot močanstimulator in aktivator imunskih celic. Obstaja veliko blažjihtradicionalnih imunostimulatornih pripravkov, ki spodbujajomakrofage k izločanju citokinov in k stimulaciji imunskegaodziva. Iz napisanega sledi, da taki pripravki v potekuže aktualne, akutne okužbe nimajo pravega mesta – če sozelo učinkoviti, klinično otežijo potek okužbe s povzročanjemvečjega vnetja in kasnejših zapletov, če pa niso zeloučinkoviti, pa je njihovo dobrobit težko izmeriti. Pač pa jeadjuvantni učinek imunostimulatornih pripravkov verjetnozaželen v smislu preventivnega spodbujanja »treninga«imunskih celic pri ljudeh s šibkim imunskim odzivanjem –ki npr. prebolevajo pogoste okužbe brez vročine.V to skupino imunostimulansov spadajo tudi pripravki izgob, katerih učinkovine imajo tipičen adjuvantni učinek– prek vezave na receptorje TLR stimulirajo makrofage ktvorbi provnetnih citokinov in k večjemu predstavljanjuantigenov, s tem pa spodbujajo razmnoževanje limfocitovin tvorbo protiteles. Spodbujanje razmnoževanja limfocitov(zlasti v črevesni steni, kjer je na voljo veliko antigenovčrevesne vsebine) je koristno za ljudi s šibko imunostjo alimotnjami imunskega odzivanja, ker je imunski sistem edenod kompleksnih bioloških sistemov, ki si stabilnost zagotavljajos čim večjim številom interakcij – kar pomeni tudi potrebopo dovolj velikem številu imunskih celic. Zato ljudje zzmanjšanim številom imunskih celic (AIDS in drugi imunodeficiti,bolniki po kemoterapiji, obsevanju) zbolevajo nele za okužbami, ampak tudi za napačnimi imunskimi odzivi– avtoimunostjo ali preobčutljivostjo. Preventivno (torejne v obdobju infekcijske bolezni) spodbujanje razmnoževanjaimunskih celic z imunostimulatornimi adjuvansi imasvojo logiko, mesto take imunostimulacije pa je predvsemčrevesna stena, kjer je zbranih več kot polovica limfocitovčloveškega organizma. Tipični imunostimulansi, ki preventivnopovečujejo »maso« imunskih celic v organizmu in stem stabilizirajo imunsko odzivnost – npr. pri pacientih zvelikim razredčenjem limfocitov zaradi obsevanja, kemoterapije– so poleg ekstraktov iz gob in rastlin (npr. betaglukani)še pripravki rastline škrlatna ehinaceja (Echinaceapurpurea) in bršljana elevterokoka (Eleutherococcus santicosus).Podoben namen preventivne imunostimulacijeimajo modernejši samozdravilni pripravki, ki so sestavljeniiz delcev nekaterih mrtvih bakterij, sem pa seveda spadajoše probiotični pripravki. Pri uporabi probiotikov danessicer predvsem računamo na njihov mikrobiološki učinek vsmislu tekmovanja s patogenimi črevesnimi bakterijami vnamen preprečevanja drisk in prebavnih težav po antibiotikihin pri drugih težavah z nenormalno črevesno floro.Vendar obstaja dovolj dokazov tudi o njihovem učinkovanjuv smislu preventivne imunostimulacije.Poleg protivnetnih učinkovin (za lajšanje aktualnih okužb)in preventivnih imunostimulatornih učinkovin (v smislupridobivanja imunološko bolj stabilne limfocitne »mase«)je pomembna skupina imunonutricevtikov, katerih namenje dopolnjevati potrebe po nekaterih hranilih, ki se vpovečani meri porabljajo pri vnetju in imunskem odzivu.Pri zdravih ljudeh in akutnih okužbah posebnih potrebpo dopolnilni imunonutriciji ni, ker so zaloge organizmazadostne. Pri ponavljajočih se okužbah in kroničnih vnetjihpa se zaloge nekaterih specifičnih hranil izčrpajo, zatoso določene koristi od snovi, ki se pri imunskem odzivuizrazito porabljajo (selen, glutamin). Za delitev in delovanjeimunskih celic – zlasti za tvorbo kisikovih radikalov, ki uničijobakterije – je pogosto kritična tudi aminokislina argininin zadostna zaloga železa. Po drugi strani pa v primeruokužbe imunski sistem naredi z vnetjem tudi precej škodecelicam in tkivom, zato se v primeru vnetij pogosto dodajatudi protivnetne snovi, kot so eikozapentenska kislina,gama-linolenska kislina ter antioksidanti vitamin E, A in C.Konflikt interesovProf. dr. Alojz Ihan, avtor članka »Imunomodulacijapri samozdravljenju«, izjavljam, da sem članek napisalv dogovoru s podjetjem Danone, ki v isti številkirevije oglašuje svoje izdelke s tega področja. Členekne vsebuje reklamnih sporočil, ampak gre za pregledstrokovne literature, priporočil in kliničnih raziskav.36 Revija ISIS - December 2009
TutorstvoO učenju v medicini podvročim španskim soncemTamara Todorović, Marija IvanovićZanimivoMedsebojna pomoč je med študenti Medicinske fakultete Univerze v Mariboru močno prisotna že odsamega začetka. Zapiski, izpiski, razna gradiva, tabele, razlage in neprecenljivi nasveti starejših in boljizkušenih kolegov – to so stvari, ki so nam kot brucem zelo olajšale prvo leto študija, seveda pa se tudi vvišjih letnikih ne branimo pomoči, predvsem ko gre za vprašanja glede izbire literature in priprave na izpiteali pa takrat, ko preprosto potrebujemo samo malce spodbude za nadaljnji študij. Tej kolegialnosti smo se vprejšnjem študijskem letu odločili dati tudi uradno obliko in na mariborski medicinski fakulteti se je rodilotutorstvo. Več kot trideset tutorjev študentov je oktobra 2008 začelo s srečanji s svojimi skupinami študentov,v sklopu katerih so pomagali tako z nasveti in izkušnjami kot tudi s poglabljanjem v osnovna znanja, kibi jih za svoje nadaljnje delo moral imeti vsak študent medicine.Ves čas konferenceso potekaletudi številnepredstavitvesimulatorjev indrugih učnihpripomočkov.(Foto: TamaraTodorović)Ker si močno prizadevamo, da bi bilo tutorstvoizpeljano čim bolj kakovostno in da bi tutorji študentisvojim varovancem ponudili kar največ, sva se v mesecuavgustu dve tutorki udeležili konference o medicinskemizobraževanju, ki jo je organizirala Mednarodnazveza za izobraževanje v medicini (AMEE:Association for Medical Education in Europe). Greza organizacijo, ki ima člane iz več kot 90 držav povsem svetu, v njenem sklopu pa se izdajajo številnepublikacije, organizirajo razna srečanja in izvajajorazlični tečaji. Tako so tudi letos organizirali že tradicionalnosrečanje, imenovano AMEE conference, kije potekalo od 28. avgusta do 2. septembra v španskiMalagi. Konference se je udeležilo več kot 2300 udeleženceviz vsega sveta, v šestih dneh pa se je zvrstilacela vrsta aktivnosti na temo izobraževanja v medicini– delavnic, simpozijev in predavanj.Ogromno zanimivih ljudi, številna odlična predavanjain španska gostoljubnost so na naju naredili enkratenvtis, druženje s študenti medicine iz vsega sveta panama je razkrilo tudi pogled na to, kje je glede nakakovost izobraževanja naša medicinska fakultetav primerjavi z drugimi državami. Morava priznati,da sva bili prijetno presenečeni, saj sva ugotovili, daizvajamo številne aktivnosti, ki jih izvajajo tudi na zahodnoevropskihin ameriških medicinskih fakultetah.Ena izmed takih aktivnosti je vsekakor PBL (ProblemBased Learning – na problemih osnovano učenje), kiga zdaj izvaja že večina modernih medicinskih fakultetpo svetu. Glede na izkušnje ameriških profesorjev,ki so o tej temi pripravili tudi zelo zanimiv simpozij,je PBL uporaben predvsem za poglabljanje v bazičneznanosti, na katere študenti, ko enkrat okusimokliniko, včasih kar malo pozabimo. Tako nam PBLomogoča vrnitev k bazičnim znanostim, podobno panam omogoča tudi raziskovalna aktivnost v sklopudekanovih nagrad, pri kateri se srečamo tudi zosnovami raziskovanja, še eni stvari, ki so jo nekateriudeleženci konference izpostavili kot zelo pomembnoza študente in mlade zdravnike.Naslednja izmed teh aktivnosti je demonstratorstvopri predmetu Anatomija s histologijo in embriologijo.Ne samo, da je ta oblika učenja zelo koristna zaRevija ISIS - December 200937