Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Zanimivoštudente prvega letnika, ki jim starejši kolegi na taknačin pomagajo pri osvajanju prvih anatomskih in histološkihizrazov, ima tudi številne koristi za študentevišjih letnikov, ki tako obnavljajo svoje znanje iz tesnovi. Ob srečanju z britanskim profesorjem anatomije,ki se trudi demonstratorstvo uveljaviti tudi na svojimatični fakulteti, sva tako z veseljem povedali, da tanačin učenja pri nas že več let uspešno izvajamo. Najiništudentski kolegi iz tujine so bili navdušeni tudinad tem, da lahko v sklopu nekaterih predmetov – naprimer kirurgije, pediatrije, ginekologije, prve pomočiin drugih – izvajamo prostovoljno prakso, saj marsikjeza to ni niti dovolj osebja niti dovolj časa. In nenazadnjeje tukaj tudi tutorstvo, ki je namenjeno vodenjuštudentov skozi študijski proces in ki ga uspešnoizvajajo tudi marsikje drugod po svetu.Pri nas poteka tutorstvo v obliki srečanj, na katerihse obravnavajo teme, ki se določijo glede na želještudentov in izkušnje tutorja študenta. Tako solahko srečanja bolj informativne narave, ko študentidobijo vse potrebne informacije glede študija, režimapreverjanja znanja, študijske literature in obštudijskihaktivnosti, ali pa se prelevijo v učne skupine, kjerse obravnavajo poudarki študijske snovi, ki so zelopomembni za nadaljnji učni proces. Za dobro izvedbotutorstva morata biti izpolnjena predvsem dva pogoja:študenti morajo svojemu tutorju študentu predlagatiteme, ki jih še posebej zanimajo in bi jih radi obravnavalina srečanjih, tutor študent pa mora na podlagisvojih izkušenj vedeti, katera so tista znanja, ki bi jihza nadaljnji študij in delo moral obvladati vsak študentmedicine, biti mora dobro obveščen o aktualnihdogodkih na fakulteti in predvsem, kar je morda tudinajbolj pomembno, se mora zavedati, da je članomsvoje skupine predvsem študijski kolega in med njimivzpostaviti čim bolj sproščen odnos. Če bomo nadaljevalis primernim izobraževanjem tutorjev študentov,krepili zavest o pomembnosti tutorstva in njegovihštevilnih koristih, verjameva, da bomo ta pogoja zelokmalu tudi v celoti izpolnili, kljub morebitnim težavam,s katerimi se bomo srečevali na tej poti.Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru se vsvojem delovanju srečuje s podobnimi problemikot medicinske fakultete v tujini – pomanjkanjemprostora, primanjkljajem pedagoškega osebja, gnečo vbolnišnicah, kjer bi študenti morali opravljati kliničnevaje, in preobremenjenostjo tako kadra kot tudištudentov. Vseeno pa imamo številne aktivnosti, ki sonamenjene temu, da študentom olajšajo študij in jimomogočajo poglabljanje v tista področja medicine, kijih še posebej zanimajo. V prihodnosti bi se moralipotruditi izvajati te aktivnosti čim bolj kakovostno,saj bomo le na tak način izobrazili dobre zdravnike,ki bodo, kot je tudi želja vodstva fakultete, predvsemzdravniki za ljudi.IzkušnjeHišni obiskiAndrej ŠubicŠe vedno rad hodim na hišne obiske. Doma, na svojem divanu ali v kotu za mizo so ljudje drugačni kot napreiskovalni mizi ali vrtljivem stolu v ambulanti. To je del zdravnikovega dela, ki se v zadnjih desetletjihnajbolj spreminja. Pač odvisno od okolja, še bolj pa od zdravstvene politike. V vaškem okolju in v manjšihmestih jih je še vedno precej, kljub temu, da zaradi zavarovalniškega nadzora in evidenc na domu niti receptane morem več napisati.Na bolnikov dom hodim zaradi različnih razlogov.Včasih grem na hitro, urgentno, največkrat iz dežurneslužbe, ko so minute pomembne za preživetje. Takratse ne ukvarjam z okoljem, časa je malo in odločitvemorajo biti trenutne, pomembna je tudi naša tehničnaopremljenost in timsko delo. Večkrat hodim k svojimbolnikom, kadar jih spremljam v njihovi kroničnibolezni, ko postanejo slabo ali nepomični, ko potrebujejonego ob iztekanju življenjskih moči. Takrat je potrebnacelostna medicina, ki se prepleta z bolnikovimdružinskim in socialnim okoljem in zgodbe zapuščenihljudi v nemogočih higienskih in materialnihrazmerah se prikradejo v marsikatero nočno urico, kije sicer namenjena spancu in počitku.Pretresen sem nad usodo fanta, ki ga poznam iz gimnazije.Brihten, s perspektivo, a … zapit. Najhuje je, dasi tega sploh ne prizna. Leži v fotelju in išče banalnevzroke za svoje težave. Ne premore niti kančka kritičnostido svojega stanja. Prigovarjam, prosim, razlagam,ne zdi se mi, da bi kaj premaknil. Hudo.38 Revija ISIS - December 2009