Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

MedicinaOtokirurgija v »centru sveta«Nina Božanić, Saba BattelinoOd 3. do 5. septembra 2009 je v tokrat sončnem Londonupotekalo sedemindvajseto Politzerjevo srečanje otokirurgov.Politzerjevo združenje, poimenovano po pionirju otologije,Adamu Politzerju, je vodilno mednarodno združenje otokirurgov.Srečanja organizira na dve leti, obstaja pa od leta1971. Na tem srečanju smo izvolili novega predsednika prof.dr. O. Nuri Özgirgina iz Turčije.Društvo ima poleg vodilne strokovne vloge v razvoju in širjenjuotokirurgije nalogo, da vzpodbuja in omogoča bazično in kliničnoraziskovalno delo. Tako vsako leto podeljuje tudi za mlade zdravnike– raziskovalce Politzerjeve nagrade. Z željo, da bi se njihovihsrečanj lahko udeleževali tudi mladi otokirurgi, za vsako srečanjepodelijo tudi štipendije za udeležbo na srečanju. Bila sem enaizmed desetih srečnežev, ki so letos prejeli štipendijo.Letošnjega tridnevnega srečanja v Londonu, posvečenegaotologiji, otokirurgiji in kirurgiji stranske lobanjske baze, sva sez mojo mentorico udeležili kot edini predstavnici iz Slovenije.Že prvi dan srečanja sva predstavili del našega dela, in sicers prikazom primera »Citelli-Mouretov absces – redek zapletvnetja srednjega ušesa«. Vrsta pred predavalnico je bila dokaz,da so taki zapleti ob »običajnem« vnetju srednjega ušesa redki, aizjemno zanimivi. Poslušalci so bili navdušeni nad našim pristopomin odličnim funkcionalnim izidom našega zdravljenja, karje svojevrsten dokaz, da se na naši kliniki zdravi po evropskihoziroma svetovnih standardih.Predavanja so večinoma potekala kar v štirih predavalnicah sočasno.Prvi dan smo med drugim poslušali še o novih mednarodnihizkušnjah v zdravljenju otoskleroze. Danes otosklerozo zdravimoz operacijo, imenovano stapedotomija. Ta operacija je praktičnoenaka stapedektomiji, ki jo je leta 1956 prvič izvedel Shea, ko jezakostenelo stapesno ploščico odstranil v celoti. Danes se v zakostenelostapesno ploščico naredi le odprtino (od 0,6 do 0,8 mm vpremeru), skozi katero se vstavi proteza in pričvrsti na dolgi krakinkusa. Predstavljeni so bili različni pristopi, uporaba laserjev, mikrovrtalk,različnih protez, različnih načinov pričvrstitve protezein še mnoge drobne, a pomembne podrobnosti. Predstavljenih jebilo veliko načinov iste operacije, a na koncu dneva so se vodilniotokirurgi strinjali, da so uspehi operacij primerljivi in da jenajpomembneje, kako dober in izkušen je kirurg.V petek, drugi dan srečanja, smo imeli priložnost poslušatipredavanje v svetu zelo priznanega otokirurga, sicer Slovenca,prof. Mirka Toša, predstojnika katedre za otorinolaringologijoMF Maribor, zaposlenega tudi v Univerzitetni bolnišnici Gentoftena Danskem. Kot eden bivših predsednikov Politzerjevegazdruženja, ki ima 458 objavljenih znanstvenih člankov ter 10knjig, je vzpodbudil otokirurge, da se po evropskih državah uvajajoin postopoma razvijajo ter dopolnjujejo nacionalni registrivestibularnih švanomov po danskem vzoru. Prof. dr. Toš je vimel Londonu zelo obiskano predavanje o retrakcijskih žepihbobniča, ki so glavni vzrok za pojav kroničnega holesteatomskegavnetja srednjega ušesa.Holesteatom je destruktivna bolezen srednjega ušesa in lobanjskebaze, ki pogosto erodira in uničuje pomembne struktureznotraj temporalne kosti. Holesteatom je bil, kot bolezen, prvičopisan leta 1829 (Cuveilhier). V samem začetku 20. stoletjaedina metoda zdravljenja je bila radikalna mastoidektomija.Šele leta 1950 je Housova skupina otokirurgov uvedla novpristop. Ideja je bila ohraniti anatomske strukture srednjegaušesa in temporalne kosti – s čuvanjem zadnje sluhovodnestene. Danes kirurgi operacijo prilagajajo razširjenosti bolezniin stanju sluha bolnika. Kot so nam predstavili predavatelji z Japonske,tamkajšnji kirurgi po popolni odstranitvi holesteatomas tehniko brez čuvanja sluhovodne stene rekonstruirajo slušnekoščice, sluhovodno steno ter preostalo votlino mastoidne kostiobliterirajo z avtologno kostjo.Že drugi dan srečanja se je začela razprava o različnih pristopihzdravljenja vestibularnega švanoma. Odločitev o »pravi poti« dotumorja cerebelopontinega kota je odvisna od velikosti in legetumorja, starosti pacienta, stanja sluha, predvsem pa od izkušenostikirurga in, kot je priporočeno danes, od usklajenosti delovanjaoto-nevrokirurškega tandema. Poleg kirurške odstranitve je navoljo tudi radioterapija, predvsem z gama žarki (gama-knife).Zadnji dan srečanja se je začel z uvodnim predavanjem prof. dr.Johna W. Housa, predsednika House Ear Institute. Na njegoveminštitutu paciente s tumorji cerebelopontinega kota operirajo večinomas translabirintnim pristopom. Ta pristop je »najbližji« otokirurgu,varen je, kar zadeva obrazni živec, pacient je po operacijigluh na to stran ter ima istostransko uničen aparat za ravnotežje,kar pa povzroča težave z ravnotežjem le kakih deset dni.Glede na svetovne smernice, se tudi v Sloveniji zadnja tri letav UKC Ljubljana vse bolj uporablja timski oto-nevrootološkipristop pri obravnavi vestibularnih švanomov in druge patologijepontocerebelarnega kota in notranjega sluhovoda.Eden izmed »biserov« srečanja je bilo predavanje nevrokirurgain otokirurga prof. dr. Uga Fischa iz Züricha, enega izmed dvehavtorjev slavne »Mikrokirurgije lobanjske baze« in »Timpanoplastiketer kirurgije stapesa«. To sta skoraj »bibliji« velikevečine kirurgov, ki se ukvarjajo z omenjeno patologijo in zoperativnimi pristopi na paragangliome - glomus tumorje vpodročju glave in vratu.Paragangliomi so nevroendokrini tumorji, ki izvirajo iz ekstraadrenalnihparaganglijev AŽS-ja. Paragangliomi temporalnekosti nastanejo z neoplastično transformacijo paraganglijev, kise v temporalni kosti normalno nahajajo v anterolateralni regijifossae jugularis ter v srednjem ušesu. Na paragangliome, ki že58 Revija ISIS - December 2009