Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Medicinavrednotiti kakovost izvajanja PO. Razvijali in predlagali bomostandarde PO in poskušali na podlagi rezultatov projekta čim boljetudi finančno ovrednotiti področje PO za vse ravni zdravstvenegavarstva. V času projekta bosta preizkušeni tudi dve kliničnipoti (prilagojena Edmontonova klinična pot in Liverpoolskaklinična pot) in izdelana bo ostala dokumentacija, ki bo zagotovilakontinuirano obravnavo in učinkovit prenos informacij.Kako bo potekalo izvajanje projekta?Pacienti, ki izpolnjujejo kriterije za PO, bodo vključeni v pilotniprojekt paliativne oskrbe v regiji na sekundarni ravni, kasneje tudina primarni ravni ali v institucionalnem varstvu, če bo v okoljuustrezno usposobljen paliativni tim. Zelo pomembna in tudivelika ovira pri vključevanju pacientov je ustrezna komunikacija.Pacient mora vedeti, kaj je PO, kaj lahko pričakuje v tem času, inpredvsem, kako mu bo tak način obravnave pomagal blažiti njegovetežave. V obravnavo zato pacient vstopa s pisnim soglasjem.Pacient je vključen v obravnavo, vodeno po dogovorjenemprotokolu – dveh kliničnih poteh, kot pri pacientu pričakujemo,da bo živel (do pol ali do enega leta), in v obravnavo v zadnjihdneh/urah življenja. Ker je prav odločitev, kdaj bolnika vključitiv paliativno oskrbo, kljub znanim kriterijem še vedno najtežja, jepomembno, da v čim večji meri pri teh odločitvah sodeluje tudiTSPO. Po odpustu iz bolnišnice je pacient vključen v izvajanjePO na osnovni ravni, kjer se v obravnavo vključujeta osebnizdravnik in patronažna medicinska sestra. Glede na pacientovetežave in potrebe pa se vključujejo še ostali člani multidisciplinarnegatima, ki so lahko socialni delavec, prostovoljci, sodelavcihospica, koordinatorji duhovne oskrbe in drugi. Tudi na osnovniravni je pripravljena prilagojena enotna dokumentacija, ki bolnikaspremlja na vsej njegovi poti. Prehod pacienta z napredovalo kroničnoboleznijo v domače okolje je kritični trenutek in zahtevadobro koordinacijo in timsko delo.V času izvajanja pilotnega projekta bodo organizirane delavnicein strokovna izobraževanja, usmerjena v področja, ki so med izvajanjemprepoznana za najbolj kritična. Predlagane teme obsegajo:sporočanje resnice in vodenje družinskega pogovora v ugotavljanjuciljev in načrta oskrbe ter prepoznavanje, ocena in obravnavaneugodnih simptomov v PO.Povabilo k sodelovanjuPomembnost projekta je velika, ne le za sodelujoče regije,temveč za razvoj PO v Sloveniji. Rezultati projekta bodo lahkopostavili temelje nadaljnjemu organiziranemu razvoju PO. Žalglede razvitosti tega področja še vedno stopicamo precej narepu Evrope. Večina nas dnevno ugotavlja, da prav področja POnimamo urejenega, še posebno pa smo občutljivi, ko bi drugačno,bolj človeško in čutno obravnavo potreboval nekdo, ki nam jeblizu. V bolnišnici in v obravnavi pacientov zunaj nje se lahkovsi strinjamo, da je kakovostna obravnava ob koncu življenja delosnovne dejavnosti zdravstvenega osebja. Dobra smrt ob koncunapredovale kronične bolezni naj bo torej običajno dogajanjein ne izjema. Vsi zdravstveni delavci in sodelavci potrebujemododatno izobraževanje in širjenje svojih stališč, saj je paliativnaoskrba novejša veja medicine, ki se je v nekaj desetletjih razvilakot posledica sodobnih potreb v družbi. Potreben je celoten timrazličnih strokovnjakov, ki pri reševanju pacientovih problemovuigrano sodelujejo in sledijo skupnemu cilju, ki je dogovorjen spacientom in tudi z njegovimi bližnjimi, če se pacient s tem strinja.Vse to so razlogi, da projekt v vseh delovnih okoljih skupnopodpremo in v njem tudi aktivno sodelujemo ter predlagamoizboljšave. Vse informacije o projektu, dokumentacija in ostalogradivo je dostopno tudi na spletni strani http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/klinicna-dejavnost/paliativna-dejavnost/projekt-po-09-10/Izkušnje iz AnglijeVečino dogodkov v medicinije mogoče predvidetiMatija KrkovičVečina stvari v medicini je predvidljivih. Predvidljivost je neposrednopovezana z znanjem, ki ga premoremo. Občasno pa doživimonepredvidljiv ali težko predvidljiv zaplet, ki lahko, posebnoše v kirurških vejah, pomeni dokončno prizadetost ali izgubofunkcije določenega organa, okončine in v redkih primerih celosmrt bolnika. Smrt bolnika pomeni za lečečega zdravnika najslabšimožni izhod zdravljenja, za svojce pa neprecenljivo izgubo.Vendar pa zapleti v zdravljenju obstajajo že od časa Hipokrata inni podatkov, da so kje zaplete za določen poseg spravili na »ničlo«.Zelo verjetno je, da dokler bo obstajala medicina, bodo tudizapleti. Vsi skupaj pa stremimo in moramo stremeti k temu, dajih bo čim manj, posebno takšnih z najslabšim možnim izidom.Zdravniška praksa v Združenem kraljestvu (ZK) je razdeljena naprakso v okviru NHS (www.nhs.uk) (National Health Service– Državne zdravstvene službe) in zasebno prakso. Zdravniki, kiopravljajo zasebno prakso (npr. www.bupa.co.uk), morajo obveznoimeti zasebno zavarovanje, ki ga nudijo posebne zavarovalnice(npr.www.the-mdu.com), NHS pa zavaruje svoje zdravnike zazdravniške zmote in napake v okviru svojega zavarovanja. Zdravnik,ki dela v okviru NHS, je tako zavarovan za vse posege znotrajin zunaj delovnega časa v celotni regiji.Kakršnokoli zdravljenje ali poseg v človeško telo se začnes privolitvijo bolnika v poseg, kar je podrobno opisano naspletni strani (www.gmc-uk.org/guidance/ethical_guidance/78 Revija ISIS - December 2009