MedicinaMedikalizacija: 18. mednarodni tečajza učitelje v družinski mediciniJanez RifelWe can‘t find anything wrong withyou so we are going to treat you forSymptom deficit disorder! *Randy GlasbergenKonec septembra smo se učitelji družinske medicine zbraliže na 18. mednarodnem tečaju v čudovitem blejskem okolju.Med okrog 50 udeleženci je bilo kakšnih 20 udeležencev iztujine. Tečaja so se udeležili univerzitetni učitelji in mentorjiiz Portugalske, Irske, Velike Britanije, Hrvaške, Srbije,Avstrije in <strong>Slovenije</strong>. Med udeleženci je bilo nekaj novihobrazov, večina med nami pa si nismo bili več tujci, ampaksmo v vseh teh letih postali že pravi prijatelji.Letošnja tema in program sta obljubljala zanimiva predavanja inrazgrete debate, kar se je tudi uresničilo. Kratkim predavanjemso sledile razprave in delo v skupinah. Predavanja so se posvetilamedikalizaciji začetka in konca življenja, etičnim temam, povezanimz medikalizacijo, kvartarni preventivi in farmacevtskemupogledu na medikalizacijo. Pred predavanjem o medikalizacijikonca življenja smo si ogledali tri kratke izseke iz filma Wit(slovenski prevod: Um) z Emmo Thompson v glavni vlogi, kjer jebila neosebnost zdravniškega osebja prikazana na izredno skrajennačin. Vse nas je ogled filma ganil, če ne že kar šokiral.Kvartarna preventiva predstavlja dejavnosti, ki jih izvajamoz namenom, da bi odkrili paciente, ki so v nevarnosti, da bipostali (preveč) medikalizirani, da bi jih obvarovali pred novimimedicinskimi ukrepi in da bi jim predlagali etično sprejemljiveukrepe. Predstavljeni so nam bili štirje medicinski miti, in sicer:za vsako bolezen obstaja zdravilo; več kot presejaš, prej najdešin prej zdraviš; prej kot zdraviš, bolje je; v zdravstvu več vednopomeni bolje. Kot zanimivost je bil predstavljen pregledni članek,ki je bil objavljen v British Medical Journal. Raziskovalciso prek interneta iskali nebolezni. Našli so preko 200 nebolezni.Naj naštejem samo prvih 10 najpogostejših nebolezni: staranje;delo; dolgočasje; podočnjaki; nevednost; plešavost; pegavost;velika ušesa; sivi ali beli lasje; grdota.Večino tečaja smo preživeli v majhnih skupinah, kjer smo razmišljali,razpravljali in izdelovali učne module o medikalizaciji zarazlične ciljne skupine. Letos smo v štirih skupinah naredili šestzelo različnih izdelkov. Naredili smo module oziroma učne paketeza študente, specializante, mentorje v družinski medicini incelo paket za samoučenje zainteresiranega zdravnika. Za specializantesmo naredili tri module, dva za skupino specializantov, enmodul pa tako, da ga lahko uporabi mentor za poučevanje enegaspecializanta v ambulanti. Med tečajem smo šli tudi na teren inv majhnih skupinah spoznali nekaj pacientov, ki so izpostavljenimedikalizaciji. Tako smo v nekaterih skupinah tudi v praksispoznali, da ni vsaka medikalizacija nujno napačna, ampak lahkobistveno pripomore k dobri kakovosti življenja. Po napornemterenskem delu smo se že tradicionalno zbrali pred Zdravstvenimdomom Bled, kjer so nam pravo gostijo pripravili člani Društvaza priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi.Pravilna mešanica napornega dela in sprostitve v družabnemprogramu, v katerem ni manjkala tudi vaterpolska tekma medSlovenijo in ostalim svetom, nas je pripeljala do zaključkatečaja, kjer so pohvale v končni plenarni razpravi kar deževale.Udeleženci smo s tem tečajem dobili še eno potrditev, da smozdravniki sposobni objektivno razpravljati o svojem delu, razbijatimedicinske mite in se truditi za večjo kakovost lastnegadela.ZaključekSlovenska družinska medicina tudi z vsakoletno organizacijotečaja za učitelje v družinski medicini kaže, da je v evropskem,če ne celo svetovnem vrhu. Slovenska družinska medicina imasvoje predstavnike v večini organov in združenj Evropskegazdruženja družinskih zdravnikov (WONCA) in prispevapomemben delež k razvoju in krepitvi družinske medicine vEvropi in še posebej v jugovzhodni Evropi.* Ne najdemo, da bi bilo z vami karkoli narobe, zato vasbomo zdravili zaradi motnje pomanjkanja simptomov!Vodje 18. mednarodnega tečaja: Justin Allen, Manfred Maier,Janko Kersnik, Yonah Yaphe (z leve), stoji Igor Švab. Na slikiod vodij tečaja manjkata Jaime Correia de Sousa in MarijaPetek Šter.Revija ISIS - December 200957
MedicinaOtokirurgija v »centru sveta«Nina Božanić, Saba BattelinoOd 3. do 5. septembra 2009 je v tokrat sončnem Londonupotekalo sedemindvajseto Politzerjevo srečanje otokirurgov.Politzerjevo združenje, poimenovano po pionirju otologije,Adamu Politzerju, je vodilno mednarodno združenje otokirurgov.Srečanja organizira na dve leti, obstaja pa od leta1971. Na tem srečanju smo izvolili novega predsednika prof.dr. O. Nuri Özgirgina iz Turčije.Društvo ima poleg vodilne strokovne vloge v razvoju in širjenjuotokirurgije nalogo, da vzpodbuja in omogoča bazično in kliničnoraziskovalno delo. Tako vsako leto podeljuje tudi za mlade zdravnike– raziskovalce Politzerjeve nagrade. Z željo, da bi se njihovihsrečanj lahko udeleževali tudi mladi otokirurgi, za vsako srečanjepodelijo tudi štipendije za udeležbo na srečanju. Bila sem enaizmed desetih srečnežev, ki so letos prejeli štipendijo.Letošnjega tridnevnega srečanja v Londonu, posvečenegaotologiji, otokirurgiji in kirurgiji stranske lobanjske baze, sva sez mojo mentorico udeležili kot edini predstavnici iz <strong>Slovenije</strong>.Že prvi dan srečanja sva predstavili del našega dela, in sicers prikazom primera »Citelli-Mouretov absces – redek zapletvnetja srednjega ušesa«. Vrsta pred predavalnico je bila dokaz,da so taki zapleti ob »običajnem« vnetju srednjega ušesa redki, aizjemno zanimivi. Poslušalci so bili navdušeni nad našim pristopomin odličnim funkcionalnim izidom našega zdravljenja, karje svojevrsten dokaz, da se na naši kliniki zdravi po evropskihoziroma svetovnih standardih.Predavanja so večinoma potekala kar v štirih predavalnicah sočasno.Prvi dan smo med drugim poslušali še o novih mednarodnihizkušnjah v zdravljenju otoskleroze. Danes otosklerozo zdravimoz operacijo, imenovano stapedotomija. Ta operacija je praktičnoenaka stapedektomiji, ki jo je leta 1956 prvič izvedel Shea, ko jezakostenelo stapesno ploščico odstranil v celoti. Danes se v zakostenelostapesno ploščico naredi le odprtino (od 0,6 do 0,8 mm vpremeru), skozi katero se vstavi proteza in pričvrsti na dolgi krakinkusa. Predstavljeni so bili različni pristopi, uporaba laserjev, mikrovrtalk,različnih protez, različnih načinov pričvrstitve protezein še mnoge drobne, a pomembne podrobnosti. Predstavljenih jebilo veliko načinov iste operacije, a na koncu dneva so se vodilniotokirurgi strinjali, da so uspehi operacij primerljivi in da jenajpomembneje, kako dober in izkušen je kirurg.V petek, drugi dan srečanja, smo imeli priložnost poslušatipredavanje v svetu zelo priznanega otokirurga, sicer Slovenca,prof. Mirka Toša, predstojnika katedre za otorinolaringologijoMF Maribor, zaposlenega tudi v Univerzitetni bolnišnici Gentoftena Danskem. Kot eden bivših predsednikov Politzerjevegazdruženja, ki ima 458 objavljenih znanstvenih člankov ter 10knjig, je vzpodbudil otokirurge, da se po evropskih državah uvajajoin postopoma razvijajo ter dopolnjujejo nacionalni registrivestibularnih švanomov po danskem vzoru. Prof. dr. Toš je vimel Londonu zelo obiskano predavanje o retrakcijskih žepihbobniča, ki so glavni vzrok za pojav kroničnega holesteatomskegavnetja srednjega ušesa.Holesteatom je destruktivna bolezen srednjega ušesa in lobanjskebaze, ki pogosto erodira in uničuje pomembne struktureznotraj temporalne kosti. Holesteatom je bil, kot bolezen, prvičopisan leta 1829 (Cuveilhier). V samem začetku 20. stoletjaedina metoda zdravljenja je bila radikalna mastoidektomija.Šele leta 1950 je Housova skupina otokirurgov uvedla novpristop. Ideja je bila ohraniti anatomske strukture srednjegaušesa in temporalne kosti – s čuvanjem zadnje sluhovodnestene. Danes kirurgi operacijo prilagajajo razširjenosti bolezniin stanju sluha bolnika. Kot so nam predstavili predavatelji z Japonske,tamkajšnji kirurgi po popolni odstranitvi holesteatomas tehniko brez čuvanja sluhovodne stene rekonstruirajo slušnekoščice, sluhovodno steno ter preostalo votlino mastoidne kostiobliterirajo z avtologno kostjo.Že drugi dan srečanja se je začela razprava o različnih pristopihzdravljenja vestibularnega švanoma. Odločitev o »pravi poti« dotumorja cerebelopontinega kota je odvisna od velikosti in legetumorja, starosti pacienta, stanja sluha, predvsem pa od izkušenostikirurga in, kot je priporočeno danes, od usklajenosti delovanjaoto-nevrokirurškega tandema. Poleg kirurške odstranitve je navoljo tudi radioterapija, predvsem z gama žarki (gama-knife).Zadnji dan srečanja se je začel z uvodnim predavanjem prof. dr.Johna W. Housa, predsednika House Ear Institute. Na njegoveminštitutu paciente s tumorji cerebelopontinega kota operirajo večinomas translabirintnim pristopom. Ta pristop je »najbližji« otokirurgu,varen je, kar zadeva obrazni živec, pacient je po operacijigluh na to stran ter ima istostransko uničen aparat za ravnotežje,kar pa povzroča težave z ravnotežjem le kakih deset dni.Glede na svetovne smernice, se tudi v Sloveniji zadnja tri letav UKC Ljubljana vse bolj uporablja timski oto-nevrootološkipristop pri obravnavi vestibularnih švanomov in druge patologijepontocerebelarnega kota in notranjega sluhovoda.Eden izmed »biserov« srečanja je bilo predavanje nevrokirurgain otokirurga prof. dr. Uga Fischa iz Züricha, enega izmed dvehavtorjev slavne »Mikrokirurgije lobanjske baze« in »Timpanoplastiketer kirurgije stapesa«. To sta skoraj »bibliji« velikevečine kirurgov, ki se ukvarjajo z omenjeno patologijo in zoperativnimi pristopi na paragangliome - glomus tumorje vpodročju glave in vratu.Paragangliomi so nevroendokrini tumorji, ki izvirajo iz ekstraadrenalnihparaganglijev AŽS-ja. Paragangliomi temporalnekosti nastanejo z neoplastično transformacijo paraganglijev, kise v temporalni kosti normalno nahajajo v anterolateralni regijifossae jugularis ter v srednjem ušesu. Na paragangliome, ki že58 Revija ISIS - December 2009