(Ne)varna primerjavaNina MaziForumPrimerjave so tvegana zadeva. Zlasti tiste tendenciozne,namenjene diskreditaciji. Pa tudi ostaliposkusi primerjanja so večkrat neprimerni in nekoristni,še bolj pogosto pa nepotrebni, nevarni in škodljivi.S svojo brezkompromisno netaktnostjo in navideznoobjektivnostjo so primerjave nevarne zlastiv primerih, ko skuša nekdo za vsako ceno primerjatihruške in jabolka na način, ki je daleč od objektivnegain verodostojnega, potem pa svoje »ugotovitvein spoznanja« predstaviti kot edine zveličavne insplošno veljavne. Ključni namen teh vseobsegajočihprimerjav je zbegati (ciljno) javnost in ji zameglitipogled, ji vsiliti določene poglede in mnenja, jopridobiti na svojo stran in z njo manipulirati ali ji, vskrajnem primeru, celo »oprati možgane«. Značilnoza tovrstne primerjave je, da nimajo prave strategijein ciljev (repa in glave) ter da se osredotočajo naelement oziroma danost, ki je v določenem trenutkunajbolj pereča oziroma aktualna.Ko gre za zdravnike, predmet najrazličnejših primerjav,analitičnih in komparativnih študij že od nekdajpredstavlja denar (materialno bogastvo), nedavno pase je zajetnosti mošnjička pridružila še dolžina dopusta.Stvar je popolnoma zgrešena, saj bistvo zdravnikovegadelovanja in udejstvovanja (poklica in poslanstva)ni služenje denarja in kopičenje materialnegabogastva. Zdravnik si sicer zasluži plačo, in to dobro,vendar pa je poskus omejitve njegovega zahtevnegaposlanstva na golo prihajanje v službo in čakanje plačev nebo vpijoča sramota in eden od »smrtnih grehov«tistih, ki hočejo svojo (kvazi)avtoriteto brezkompromisnouveljavljati in utrjevati po načelu »deli invladaj«. Običajno je strokovno sporen tudi poskuskategorizacije zdravnikov in klasifikacije zdravniškegapoklica. Administrativno predalčkanje in birokratskorazvrščanje v razrede, kategorije, šifrirane skupine ipd.za vsako ceno se prej ali slej izkaže za jalovo početje.V prvem primeru predvsem zato, ker zdravniki že odvsega začetka (Hipokrata) sodijo v kategorijo, ki jezaradi značilnih posebnosti ni mogoče ad hoc primerjatidanes s sodniki, jutri z menedžerji, pojutrišnjemz učitelji in poslanci, enkrat kasneje pa morda celo z»birokrati«. Čeprav se ravno slednji najbolj zavzetoukvarjajo s ponesrečenimi kategorizacijami, skušajoprepričati in vedno znova dokazovati, da je zdravnikepač treba nekam umestiti – jih primerjati in preverjati,tudi in predvsem zato, da bi jih lažje obvladovali. Kdorni »popredalčkan in kategoriziran«, vpisan v izbranstolpec in vnešen v natančno določeno vrstico, zabirokratski sistem ni dostopen in dosegljiv – njegoviadministrativni ukrepi ga (morda) ne bodo dosegli inbo še naprej lahko svobodno razmišljal, ravnal, rastelin se razvijal. Svoboda pa je praviloma trn v peti vsem,ki prisegajo na načelo »deli in vladaj«. In ravno svobodasodi med trojico nepogrešljivih oziroma nenadomestljivihtemeljev zdravniškega poslanstva.Osebna integriteta/morala, etika – poštenost/ZDRAVNIKStrokovnost in ustvarjalnost/znanje, izkušnje, kompetence – ZIK, ideje/Svoboda/neodvisnost, suverenost/Revija ISIS - December 200923
ForumV zvezi z administrativno klasifikacijo zdravniškegapoklica, ki naj bi bila namenjena predvsem »pravični,korektni« oceni zaslug ter z njo povezanim nagrajevanjem,delitvi privilegijev in bonitet, pa so mnenjaže dolgo deljena. Čeprav je splošno znano, da kljubštevilnim poskusom doslej še ni na voljo ustrezneformule oziroma sistema, ki bi uspešno, strokovno inkorektno urejal to področje, doslej še ni nihče pokazal,da je sposoben resne refleksije, in po njej glasno priznal,da se zadeva pač ne obnese. Raje še naprej stikajo glave,razpravljajo, soočajo svoja protislovna mnenja in snujejonove možnosti primerjav, ki naj bi privedle do končne(zadovoljive ali vsaj sprejemljive) rešitve. Upoštevajočnavedena dejstva je več kot jasno, da so izgovori, daje zdravstvena blagajna prazna, proračun dokončnoizčrpan in javnozdravstvena situacija v RS več kotzaskrbljujoča le zaradi previsokih osebnih dohodkovzdravnikov, neresnični in zavajajoči, obenem pa tudižaljivi in arogantni. Kdor jih brez kančka vesti skuša šenaprej širiti v javnosti, se bo prej ali slej zapletel v lastnozanko, v skladu s staro modrostjo »kdor drugemu jamokoplje...«Značilno za človeštvo je, da se že od praskupnostidalje rado primerja (in s tem vsaj posredno tudipreverja, kaj pomeni in koliko velja), zato želja intežnja po komparativizmu sega na različna področjain nivoje (v poslovnem svetu se je v preteklem stoletjuuveljavil pojem »benchmarking«. Ki pa seveda velja leza primerjanje primerljivega.). Tako je tudi strokovnoutemeljena, pozitivno naravnana in ciljna primerjalnaanaliza intelektualnih poklicev v sodobnih demokratičnihin razvojno naravnanih družbah smiselnain utemeljena, potrebna in koristna. V tem smislu jeupravičena in utemeljena tudi tolikokrat poudarjenain zaželena primerjava zdravnikov in sodnikov.Za ilustracijo si oglejmo nekaj zanimivih spoznanj,ugotovitev in dejstev, ki govorijo v prid tovrstnim primerjalno-analitičnimpristopom in brezkompromisnoterjajo pravo mero zdrave presoje.• Zdravniki in sodniki skrbijo za posameznika indružbo – delujejo v splošno, javno dobro.• Oba poklica se morata nenehno učiti – izobraževati,izpopolnjevati in usposabljati. Na bolj zahtevnihpodročjih morajo biti strokovnjaki (zlasti zdravniki,pravniki, znanstveniki, pedagogi) maksimalno opremljenis faktografskim znanjem.• Poleg strokovnega razvoja so pri obeh njuno potrebnitudi osebna rast, razvoj in napredek.• Za uspešno delovanje obeh poklicev je nujnopotrebna tudi zvrhana mera socialnega čuta inčlovečnosti.• Delovanje zdravnikov in sodnikov že od nekdajpresega pojem in koncept običajnega dela in službe,zato ga je treba definirati in obravnavati kot poslanstvo.• Podobno kot zdravnik nikoli ne sleče bele halje, tudisodnik nikoli popolnoma ne odloži svoje toge.• S svojim delovanjem dober zdravnik in sodnikzaslužita in dajeta družbi veliko več, kot ju je tapripravljena plačati (del njunega poslanstva je že odnekdaj zaznamovan z voluntarizmom).• Zdravnik in sodnik se soočata z ljudmi v (najhujših)težavah in stiskah – dolžna sta jim pomagati, zato jenjuno poslanstvo tako pomembno (nenadomestljivo),zahtevno in občutljivo.• Oba poklica se nenehno razvijata in spreminjata;dobivata nove vsebine in funkcije (menedžerske,finančne, družbeno-politične), njuno temeljno poslanstvopa ostaja nespremenjeno – zato se soočataz vedno bolj zahtevnimi izzivi in večjimi obremenitvami.• Oba poklica sta pri svojem delu vedno bolj obremenjenatudi in predvsem zaradi naraščajoče administracijeoziroma zaradi težnje po njuni birokratizaciji.• (Ne)delovanje zdravnikov in sodnikov je neposrednopovezano z materialno blaginjo in blagostanjemnaroda. Neposredno ali vsaj posredno sta prisotna vvseh porah gospodarstva in družbe.• Za neobremenjeno, uspešno in učinkovito delovanjeobeh poklicev je nujno potrebna brezkompromisnasvoboda, neodvisnost in suverenost.• Zdravnikom in sodnikom je treba zagotovitioptimalno delovanje v korist uporabnikov (družbe),ne glede na morebitno pomanjkanje materialnihsredstev.• Delovanje (udejstvovanje) obeh poklicev je podnenehnim budnim očesom stroke, uporabnikov, širšejavnosti (družbe), financerjev in politikov.• Zdravnik in sodnik se morata biti pripravljena insposobna hitro prilagajati spremenjenim razmeram,zahtevam in pogojem.• Ključni predpogoji za uspešno opravljanje zahtevnegaposlanstva zdravnika in sodnika terjajo visokinteligenčni (IQ), čustveni (EQ) in socialni (SQ)količnik.• Za oba poklica sta značilni poklicna zvestoba inlojalnost; zdravnik oz. sodnik, ki ima razumevajočegapredstojnika in se med sodelavci dobro počuti,zaradi nekaj dodatnih evrov ne bo zamenjal službe.24 Revija ISIS - December 2009