Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

(Ne)varna primerjavaNina MaziForumPrimerjave so tvegana zadeva. Zlasti tiste tendenciozne,namenjene diskreditaciji. Pa tudi ostaliposkusi primerjanja so večkrat neprimerni in nekoristni,še bolj pogosto pa nepotrebni, nevarni in škodljivi.S svojo brezkompromisno netaktnostjo in navideznoobjektivnostjo so primerjave nevarne zlastiv primerih, ko skuša nekdo za vsako ceno primerjatihruške in jabolka na način, ki je daleč od objektivnegain verodostojnega, potem pa svoje »ugotovitvein spoznanja« predstaviti kot edine zveličavne insplošno veljavne. Ključni namen teh vseobsegajočihprimerjav je zbegati (ciljno) javnost in ji zameglitipogled, ji vsiliti določene poglede in mnenja, jopridobiti na svojo stran in z njo manipulirati ali ji, vskrajnem primeru, celo »oprati možgane«. Značilnoza tovrstne primerjave je, da nimajo prave strategijein ciljev (repa in glave) ter da se osredotočajo naelement oziroma danost, ki je v določenem trenutkunajbolj pereča oziroma aktualna.Ko gre za zdravnike, predmet najrazličnejših primerjav,analitičnih in komparativnih študij že od nekdajpredstavlja denar (materialno bogastvo), nedavno pase je zajetnosti mošnjička pridružila še dolžina dopusta.Stvar je popolnoma zgrešena, saj bistvo zdravnikovegadelovanja in udejstvovanja (poklica in poslanstva)ni služenje denarja in kopičenje materialnegabogastva. Zdravnik si sicer zasluži plačo, in to dobro,vendar pa je poskus omejitve njegovega zahtevnegaposlanstva na golo prihajanje v službo in čakanje plačev nebo vpijoča sramota in eden od »smrtnih grehov«tistih, ki hočejo svojo (kvazi)avtoriteto brezkompromisnouveljavljati in utrjevati po načelu »deli invladaj«. Običajno je strokovno sporen tudi poskuskategorizacije zdravnikov in klasifikacije zdravniškegapoklica. Administrativno predalčkanje in birokratskorazvrščanje v razrede, kategorije, šifrirane skupine ipd.za vsako ceno se prej ali slej izkaže za jalovo početje.V prvem primeru predvsem zato, ker zdravniki že odvsega začetka (Hipokrata) sodijo v kategorijo, ki jezaradi značilnih posebnosti ni mogoče ad hoc primerjatidanes s sodniki, jutri z menedžerji, pojutrišnjemz učitelji in poslanci, enkrat kasneje pa morda celo z»birokrati«. Čeprav se ravno slednji najbolj zavzetoukvarjajo s ponesrečenimi kategorizacijami, skušajoprepričati in vedno znova dokazovati, da je zdravnikepač treba nekam umestiti – jih primerjati in preverjati,tudi in predvsem zato, da bi jih lažje obvladovali. Kdorni »popredalčkan in kategoriziran«, vpisan v izbranstolpec in vnešen v natančno določeno vrstico, zabirokratski sistem ni dostopen in dosegljiv – njegoviadministrativni ukrepi ga (morda) ne bodo dosegli inbo še naprej lahko svobodno razmišljal, ravnal, rastelin se razvijal. Svoboda pa je praviloma trn v peti vsem,ki prisegajo na načelo »deli in vladaj«. In ravno svobodasodi med trojico nepogrešljivih oziroma nenadomestljivihtemeljev zdravniškega poslanstva.Osebna integriteta/morala, etika – poštenost/ZDRAVNIKStrokovnost in ustvarjalnost/znanje, izkušnje, kompetence – ZIK, ideje/Svoboda/neodvisnost, suverenost/Revija ISIS - December 200923