Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

S knjižne police99 % opica–Kako evolucija seštevaJurij KurilloKje so že časi, ko je v znameniti debatio teoriji evolucije leta 1830 prečastitianglikanski škof Samuel Wilberforceporogljivo vprašal zdravnika inzoologa Thomasa Huxleya, vnetegaDarwinovega zagovornika, ali le-tamisli, da izvira iz opice po dedu ali pobabici. Ta ostrojezičneš – ki so mu reklikar »Darwinov buldog« – mu je bajeodgovoril, da bi raje imel za prednikaopico, kot človeka, ki uporablja svojeveliko znanje, da zamegljuje resnico(po drugi verziji pa: raje kot škofa).Kako so se časi spremenili! Letos praznujeves svet 200-letnico rojstva CharlesaDarwina (1809–1882), največjeganaravoslovca vseh časov, in 150-letnicoizida njegovega revolucionarnega delaO nastanku vrst z naravnim izboromali ohranjenje boljših pasem v boju zaobstanek (Origin of Species by Means ofNatural Selection or the Preservation ofFavorite Races in the Struggle for Life).Vneto nasprotovanje kreacionističnihkrogov je avtor doživel tudi leta1871 ob izidu svojega drugega delaIzvor človeka (Descent of Man).Ta knjiga je bila v slovenščino prevedenašele po dobrih sto letih (DZS, Ljubljana1951), malo za njo pa delo O nastanku vrst(DZS, Ljubljana 1951). Sicer je v povojnihletih Slovence na veliko »prepričeval«o Darwinovi teoriji razvoja živih bitijv svojih objavah predvsem prof. AntonPolenec, ki je bil na kranjski gimnaziji tudimoj učitelj. Ta je tudi napisal knjižico oznamenitem naravoslovčevem potovanjuna ladji Beagle (1831). Če je bil Darwin vprvih povojnih letih naše materialističneideologije zelo dobrodošel avtor, smopozneje nanj skoraj docela pozabili. Vjubilejnem letošnjem letu pa se razpraveo evoluciji, vsaj v strokovnih krogih,kar vrstijo. Tako je Društvo biologovSlovenije priredilo v Ljubljani kar nekajpoglobljenih predavanj o tej temi.Presenetljivo malo je knjižnih publikacijin smo zato lahko toliko bolj veseli, daje pri založbi Narava v Kranju (www.narava.si, 229 str., 19,90 EUR) nedavnoizšlo v dobrem prevodu Milana Lovkepoljudnoznanstveno delo 99 % opica –Kako evolucija sešteva, ki so jo napisalibritanski avtorji Caroline M. Pond,Jonathan Silvertown, David Robinson,Peter Skelton, Daniel Nettle, MonicaGrady in Garry Slaper, vsi strokovnjakis posameznih področij biologije in članiangleške Javne univerze (The OpenUniversity). Angleški izvirnik je leta2008 izdal londonski Naravoslovnimuzej (Natural History Museum).Besedilo je dopolnjeno z mnogimiilustracijami, tako s slikovitimifotografijami kot z nazornimi risbami,še posebej pa so privlačne karikatureočeta evolucije, ki ga prikazujejo kotpolopico in naj bi ga nekdaj sramotile,danes pa se nam zdi, da so zadele v bistvonjegovega nauka. Delo je razdeljenona 19 poglavij, ki obravnavajo sodobnipogled na evolucijsko teorijo, pri čemerpisci upoštevajo najnovejša odkritjabiološke in drugih znanosti. Ta pačmočno dopolnjujejo izvirno Darwinovoteorijo, ki pa je v osnovi popolnomaveljavna. Gre predvsem za sodobnaodkritja genetskih zakonitosti ter pomenkoristnih in škodljivih mutacij pri dednihspremembah. Za bralca zdravnika bodo šeposebej zanimiva razpravljanja o dednihspreminjanjih virusnih organizmov, kiso ilustrirana z najnovejšimi dogajanjiv svetu, kjer so našli svoje mesto tudiv Libiji po krivici obsojeni palestinskizdravnik in bolgarske medicinske sestre.Precej prostora je namenjenega utemeljitvinovejše teorije, da izvira vse človeštvo nanašem planetu iz skupnih prednikov, kiso pred 143.000 (± 18.000) leti živeli vvzhodni Afriki in so se potem razselilipo vseh današnjih celinah. Posebnopoglavje je namenjeno psihološkimraziskavam evolucije, saj ta denimo nezanika pomembnosti ljubezni in drugihčustev, pa tudi moralnih zakonitostičloveške družbe. O tem govori poglavjez zanimivim naslovom »Čemu bitidober?«. Pisci te odlične knjige bralcumočno razširijo pogled od suhoparnebiologistične evolucijske teorije – ki smojo njega dni nekoliko naveličani poslušaliv šoli – na usodo in razvoj celotnegaživega sveta, vključno s človekom, into na vsem našem planetu. In še kpresenetljivemu naslovu! Sodobna znanostpač ugotavlja, da ima človek 99 odstotkovDNK enake kot jo ima šimpanz, kar jeeden izmed trdnih dokazov o najbližjisorodnosti oziroma skupnih davnihprednikih. Potemtakem se ljudje lahko»postavljamo« zgolj z enim odstotkomlastne specifične nosilke genov.*Knjiga bo bržkone zelo zanimiva tudiza pripadnike našega stanu, napisanapa je v jeziku, razumljivem slehernemubralcu, ki ima še nekaj srednješolskegaznanja iz naravoslovnih predmetov.* Glej tudi avtorjev prispevek v Isis XIII,št. 3, marec 2004: Na obisku pri CharlesuDarwinu.88 Revija ISIS - December 2009