Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

IntervjuProf. dr. Rajko Kenda, dr. med.Marjan KordašRajko Kenda je diplomiral leta 1976 na Medicinski fakultetiv Ljubljani. Specializacijo iz pediatrije je opravil leta 1983,doktoriral leta 1992, redni profesor je od leta 2006, predstojnikNefrološke klinike Pediatrične klinike (kasneje Kliničnegaoddelka za nefrologijo) od leta 1994, strokovni direktorPediatrične klinike od leta 2009.Med svojim zadnjim obiskom pri Vas sem medpogovorom opazoval slike na Vašem računalniku.Lahko bi jih poimenoval Prizori iz življenja RajcaKende. Tri vprašanja: Kaj je smisel življenja? Alije poklic del smisla življenja? Kaj je tisto, kar prizdravniku utegne iz poklica narediti poklicanost?Ob vprašanju, kaj je smisel življenja, so se mojstrili že mnogovečji misleci od mene in najbrž ni nihče presegel (vsaj deloma)subjektivne ocene. Veliko je primerov, ko poklic ni smisel življenja,marveč zgolj želja po preživetju, z malo sreče na način, kičloveku predstavlja zadovoljstvo in izpolnitev njegovih pričakovanj.Zadnje vprašanje bi raje obrnil in vprašal, kaj iz poklicanostiutegne narediti poklic. Tu je odgovor jasen: želja, pomagatiljudem v stiski, in veliko je poklicev, ne samo zdravniški, kitakšni poklicanosti zadostijo.Moja teorija je, da je za odraslega slabo, čepozabi, kakšen je bil kot otrok. Komentar?Seveda, mislim, da je to zelo slabo. Otroštvo je obdobje, kozorimo, ko si nabiramo izkušnje za takrat, ko bomo veliki, in»kroglic pregelk, da bi nikoli ne postal velk« (Pika Nogavička),kljub razcvetu farmacevtske industrije žal še ni na tržišču. Inhkrati je to obdobje velikih pričakovanj in prepričanja, kako jevse lepo in dobro, pa tudi razočaranj, ko spoznamo, da temu nivedno tako. Spominjam se, kako sva z bratom dvojčkom v prvemrazredu z vsem žarom prepričevala sošolce, da Dedek Mrazje in so se nama vsi smejali. In sva prišla domov po podporoin se nama je podrl svet, ko so nama povedali resnico. Tegane pozabiš vse življenje in paziš, da svojemu otroku prihraništakšno razočaranje. Skratka, obdržati v srcu velika pričakovanjain iz izkušenj obvarovati svoje otroke hudih razočaranj je dar, kiga imajo le redki.Zdravnikov objekt študija je hkrati subjekt.Domnevam, da je pri pediatru še bolj pomembnazavest, da je njegov pacient tudi subjekt.Tudi tokrat bi stvari raje obrnil. Pacient mora vedno bitisubjekt. Objekt pa le v toliko, da odrineš svoje občutke in se muposvetiš na način, kot ga predpisuje stroka.Od zdravnika se pričakuje, da dobro dela. Medtemko ta pojem ostaja neopredeljen, ostajajo docela vozadju tudi razmere, ki so nujne, da zdravnik lahkodobro dela. Kaj je torej dobro delo zdravnika?Kakšne morajo biti razmere, da se to omogoči?Gre za dvoje med seboj usodno prepletenih elementov: zdravnikin pogoji dela. In pahljača sega od slabega zdravnika v slabih26 Revija ISIS - December 2009