Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Devetdeset let slovenskesplošne bolnišnice v MariboruI. del: Prevratni dogodki leta 1919Gregor Pivec, Elko BorkoV razstavnih prostorih UKC Maribor smo 11. novembraodprli razstavo, posvečeno 90-letnici slovenske uprave Splošnebolnišnice v Mariboru in ustanovitvi novega oddelka zaočesne, ušesne, nosne in vratne bolezni. Oddelek je pričel zdelom 8. novembra 1919. S tem prispevkom želiva bralcempribližati dogodke pred 90 leti.Razpad avstro-ogrske monarhije so pospešili dogodki v zadnjihletih vojne. Z majniško deklaracijo so Slovenci 30. maja 1917na seji avstrijskega parlamenta zahtevali združitev vseh ozemelj,na katerih so živeli Slovenci, Hrvati in Srbi, v samostojnodržavo, takrat še v okviru habsburške monarhije. Po neuspeliofenzivi avstroogrske armade junija 1918 na italijanski frontiso slovenski politiki v Ljubljani 16. avgusta ustanovili Narodnisvet, ki se je že kmalu preoblikoval v Narodno vlado za Slovenijoin Istro, ter začeli ustanavljati posebne pokrajinske svete.Narodni svet za Štajersko so ustanovili 26. septembra 1918, nasvoji prvi seji se je sestal 28. septembra in dosegel, da je deželnavlada v Gradcu imenovala slovenske okrajne glavarje na področjuspodnje Štajerske.Že 6. oktobra 1918 so zastopniki Slovencev, Hrvatov in Srbov vmonarhiji ustanovili skupno Narodno vijeće Slovencev, Hrvatovin Srbov s sedežem v Zagrebu kot predstavništvo jugoslovanskihnarodov v monarhiji. Narodno vijeće je 29. oktobra vZagrebu in Ljubljani proglasilo ustanovitev samostojne državeSlovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodovinar Lojze Ude je zapisal:»Vrstni red narodov v imenu te države je izražal dotedanjivodilni položaj Slovencev v jugoslovanskem gibanju na tlehhabsburške monarhije«. Država ni bila mednarodno priznana,obravnavali so jo kot del premagane habsburške monarhije. Žepo enem mesecu, 1. decembra 1919, se je združila s KraljevinoSrbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.Na Dunaju je nemško-avstrijska skupščina 30. oktobra 1918imenovala začasno vlado Nemške Avstrije, ki je zahtevalanovo mejo med novima državama na reki Dravi. Narodnostnopovsem neurejene odnose v Mariboru dokazuje tudi resolucijamariborskega občinskega sveta, ki je bil v nemških rokah, »dase Maribor kot staro nemško mesto z nemškim prebivalstvomv smislu Wilsonovih načel o samoodločbi narodov vključuje vNemško Avstrijo«.V tako napetem ozračju, kjer sta si Maribor in spodnjo Štajerskolastili obe nastajajoči državi, je bila odločilnega pomena vojaškaoblast. Zato je nastop 1. novembra 1918, takrat še majorjaMaistra, na sestanku z vojaškim poveljnikom Maribora polkovnikomAntonom Holikom še danes vreden vsega občudovanja.ObletnicaNa sestanku je izjavil: »Maribor proglašam za jugoslovanskoposest in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvonad mestom in vsem spodnjim Štajerskim«. Še istega dne jeNarodni svet za Štajersko razglasil prevzem politične oblasti inmajorja Maistra imenoval za generala, kar mu je zagotavljalonajvišji vojaški položaj in poveljstvo v Mariboru in slovenskiŠtajerski. Istega dne so razobesili na stavbi okrajnega glavarstvav Mariboru slovensko zastavo, Narodni svet za Štajersko pa jevsem občinam in župnijskim uradom poslal posebno okrožnico,s katero je pojasnil zgodovinske dogodke 1. novembra 1918.Sočasno je nemško usmerjeni mestni svet ustanovil nemškovarnostno službo Schutzwehr ali zeleno gardo, kakor so pozelenih uniformah imenovali to nemško usmerjeno vojaštvo, kinaj bi pod navideznim vodstvom generala Maistra opravljalamestno varnostno službo. Mestni svet je pripadnike zelenegarde dobro plačeval, zato se je njihovo število močno povečalo,tako da je nemška stran v mestu ponovno pričela gojiti upe, dase bo Maribor priključil Nemški Avstriji. General Maister jezato 9. novembra 1918 objavil mobilizacijo v svojo vojsko. To jepovzročilo veliko nejevoljo slovenske Narodne vlade v Ljubljani,ki se je takrat pogodila z deželno vlado v Gradcu, da se bo mejadoločila med državama šele na mirovni konferenci, kar kažena neodločnost takratnega slovenskega vodstva v Ljubljani innesposobnost ocenjevanja političnih razmer.Napete razmere v Mariboru dokazuje tudi sklep mariborskegamestnega sveta, ki je 12. novembra, ko je bila na Dunaju razglašenaNemška Avstrija, razglasil, da se » nemško prebivalstvoMaribora skupno z organiziranim delavstvom čuti kot sestavnidel nemško-avstrijske republike«. Kljub negativnim vplivomnemške propagande je mobilizacija, predvsem zaradi slovenskihprebivalcev na podeželju celotne slovenske Štajerske, uspela ingeneral Maister je 18. novembra 1918 pričel z reorganizacijoslovenske vojske. Poveljevanje je postalo slovensko, avstrijskeuniforme so okrasili s trakovi v barvah slovenske zastave alinosili slovenske kokarde.Napetost med slovensko in nemško stranjo je naraščala in pripeljalado medsebojnih spopadov in 19. novembra 1919 je padelslovenski dragonec Franc Vauhnik, ki je tako prvi Slovenec,ki je padel pri obrambi severne meje. Zato je general Maistersklenil, da razoroži in razpusti zeleno gardo. O tem dogodku23. novembra 1918 je prof. Hartman zapisal: »Razorožitevje bila izvedena sijajno, v vsega sedeminštiridesetih minutah.Zelena garda je bila razorožena, žrtev ni bilo. Med gardisti stabila ranjena častnik in vojak. General je mariborskemu županuRevija ISIS - December 200981