z zahodnimi evropskimi državami, zelo majhno. Malo verjetnoje, da v državah te regije bolnikov praktično ni, bolj verjetno je,da niso prepoznani. Genetske napake, ki so vzrok teh bolezni, sobile odkrite šele v zadnjih desetih letih. Za boljšo prepoznavo,diagnostiko in zdravljenje je potrebno širjenje znanja, timsko delostrokovnjakov bazičnih in kliničnih ved, revmatologov, imunologov,infektologov, pediatrov in splošnih zdravnikov na primarniravni. Nujna je dostopnost genetskega testiranja tudi za države, kidoma te možnosti nimajo, in nujne so smernice za diagnostiko interapijo. Marco Gattorno iz Italije je predstavil projekt Eurofever.Glavni namen Evrofever projekta je ugotoviti število bolnikov stemi boleznimi v evropskem prostoru ter postaviti temelje za boljučikovito diagnostiko in zdravljenje. Podatki se bodo zbirali vregistru bolnikov.V drugem sklopu predavanj prvega dne so bili predstavljeniposamezni vročinski sindromi, ki so heterogena skupina bolezniin predstavljajo diferencialnodiagnostični izziv. Ko izključimookužbe, avtoimunske bolezni ter hematoonkološke bolezni,pridejo v poštev pri bolniku s periodično vročino tudi periodičnivročinski sindromi. Na prvi pogled so te bolezni podobne boljeprepoznanim avtoimunskim boleznim, kot je npr. sistemski lupuseritematozus (SLE), vendar se od njih razlikujejo v mnogihpomembnih značilnostih. Pri avtoinflamatornih boleznih niavtoprotiteles niti avtoreaktivnih T-celic. Efektorske celice so vglavnem monociti in nevtrofilci in ne limfociti. Razen sporadičnegaperiodičnega vročinskega sindroma z adenitisom, faringitisomin aftoznim stomatitisom – PFAPA (angl. Periodic Fever, Aphthousstomatitis, Pharyngitis, cervical Adenopathy), so to genetske bolezni.Avtosomno recesivno se dedujeta družinska mediteranskavročica – FMF (angl. Familiar Mediterranean Fever) in periodičnivročinski sindrom s hiperimunoglobulinemijo D – HIDS (angl.Hyperimmunoglobulinemia D syndrome). Ta sindrom se imenujetudi sindrom pomanjkanja mevalonske kinaze – MKD (angl. Mevalonatkinase deficiency), encima, ki sodeluje pri sintezi holesterola.Pri popolnem pomanjkanju aktivnosti encima se bolezen kaže vKako pristopiti k bolniku z rekurentno/periodično vročino?V primeru pozitivnih odgovorov na vprašanja razmišljaj v smeri periodičnega vročinskega sindroma3 ali več vročinskih epizod v obdobju 6 mesecev, vsaj 7 dni vmes brez vročine?Ali so pridruženi simptomi in znaki v epizodah enaki in jih lahko vnaprej napovenmo?So vnetni kazalci v napadu visoki in med napadi normalni?Pozitivna družinska anamneza/Etnično porekloIzključitev:• okužbe• imunske pomankljivosti• ciklične nevtropenije• avtoimunske bolezni• maligne bolezniNapotitev?Kam?Revmatolog, imunolog,infektolog, onkologhudi Pristop obliki k diagnostiki kot mevalonska bolnika acidurija. s periodičnimi Pri HIDS vročinskimi pa gre le za delno stanjipomanjkanje in bolezen poteka s periodičnimi vročinami, bolečinamiv trebuhu, izpuščajem, artritisom, lahko pa tudi z drugimiznaki. Periodični sindrom, povezan z mutacijo v genu za TNFreceptor– TRAPS (angl. Tumor necrosis factor Receptor AssociatedPeriodic Syndrome), in skupina bolezni, ki so posledica mutacij vgenu CIAS-1 (angl. Cold Induced Avtoinflammatory Syndrome),poimenovanih tudi kriopirinopatije, se dedujejo avtosomno dominantno.Glavna motnja pri periodičnih vročinskih sindromih jev regulaciji imunskega odziva. To niso bolezni imunske pomanjkljivosti,temveč imunske disregulacije, čeprav jih najdemo tudi naseznamu primarnih imunskih pomanjkljivosti. Gre za genetskonapako v genih, ki uravnavajo nespecifični imunski odziv. Npr. priFMF je napaka v genu, ki kodira beljakovino pirin, katerega vlogaje blokada imunskega odziva, zato pride do pretiranega vnetnegaodziva.V tretjem sklopu predavanj je študentka medicine Mojca Kolnikpredstavila študijo z naslovom Pogostnost mutacij v genu zafamiliarno mediteransko vročico (MEFV) pri zdravih osebah inpri otrocih, ki so preboleli Henoch-Schonleinovo purpuro (HSP).Študija je bila opravljena na Pediatrični kliniki. Z raziskavo smopotrdili, da so mutacije gena MEFV prisotne tudi v slovenskipopulaciji. 7 odstotkov domnevno zdravih preiskovancev in 6odstotkov otrok, ki so preboleli HSP, je heterozigotnih nosilcev zamutacije v genu MEFV. Delež heterozigotnih nosilcev mutacij vMEFV-genu v obeh skupinah se ni statistično značilno razlikoval.Rezultati naše raziskave niso potrdili izsledkov raziskav, opravljenihv drugih sredozemskih državah, kjer prisotnost mutacije vMEFV-genu predstavlja dejavnik tveganja za razvoj HSP. To jebila prva raziskava, ki je ugotavljala pogostnost mutacij v genu zaFMF v srednjeevropskem prostoru in prvič smo uspeli dokazati,da so mutacije prisotne tudi v naši populaciji. Za raziskovalno nalogoje bila letos podeljena fakultetna Prešernova nagrada. Sledileso predstavitve primerov bolnikov s periodičnimi vročinskimi sindromi.Predstavljen je bil tudi prvi bolnik s TRAPS-sindromom vSloveniji, po nam znanih podatkih do sedaj tudi najstarejši bolniks to boleznijo, ki je zbolel v starostiDADADAMedicina53 let. Diagnoza je bila potrjena zgenetskim testiranjem v Genovi, vbolnišnici Gaslini.Prvi dan predavanj je z glavnimpredavanjem srečanja zaključiladr. Ivona Aksentijevich. Dr. IvonaAksentijevich je leta 1986 zakjučilaštudij medicine v Beogradu in se naNIH v ZDA leta 1990 vključila vskupino Dana Kastnerja. Leta 1992je ta skupina mapirala gen za FMFna kromosomu 16, leta 1997 pa souspeli s pozicijskim kloniranjemgena za FMF. Leta 1999 so odkrilimutacijo v genu za TNF-receptor,ki povzroči klinično sliko TRAPSsindroma.Poleg številnih drugihRevija ISIS - December 200975
Medicinaraziskav so pred kratkim odkrili še novo bolezen zgodnjega otroškegaobdobja, imenovano DIRA (angl. Deficiency of IL-1 ReceptorAntagonist). Glavna klinična značilnost te bolezni je generaliziranapustuloza, pridruženo pa je tudi otekanje sklepov in spremembena ustni sluznici. V svojem predavanju je Ivona Aksentijevichpodala zgodovinski pregled in molekularno genetsko diagnostikoperiodičnih vročinskih sindromov. Njeno predavanje je navdušilovse prisotne. Poleg tega, da je odlična znanstvenica, je tudi izjemnapredavateljica ter izjemna oseba. Upam, da jo bomo imeli šekdaj priložnost pozdraviti v Sloveniji. Prvi zelo uspešni dan smozaključili s sprejemom za udeležence v avli Pediatrične klinike inživahno razpravljanje iz predavalnice preselili za obloženo mizo.Drugi dan predavanj so bile predstavljene bolezni iz razširjenegaspektra avtoinflamatornih bolezni – Blau sindrom ali zgodnjadružinska sarkoidoza, za katero je značilen uveitis, artritis in kožniizpuščaj, SoJIA in rekurentni perikarditis, kronični rekurentnimultifokalni osteomielitis, Behcetova bolezen, Crohnova bolezenin Schnitzlerjev sindrom, za katerega je značilno, da se pojavljapredvsem pri odraslih, opisan pa je bil tudi pri otrocih. Do sedajje bilo opisanih približno 90 bolnikov, najmlajši je imel 12 let. Zasindrom so značilna ponavljajoča vročinska stanja z urtikarijo,artralgijami ali drugimi znaki ter monoklonalno IgM-gamopatijo.Zdravljenje periodičnih vročinskih sindromov je zahtevno.Predstavljena so bila biološka zdravila – etanercept, infliksimab,adalimumab in tocilizumab, ki so bila učinkovita pri zdravljenjuperiodičnih vročinskih sindromov in drugih avtoinflamtornihbolezni. Zdravljenje kriopirinopatij, pa tudi nekaterih drugihperiodičnih vročinskih sindromov, je uspešno z blokatorjeminterlevkin 1 (IL-1) receptorja, anakinro. Danes so v fazi kliničnihpreiskušanj novejša zdravila, ki blokirajo delovanje IL-1. Zapotrditev diagnoze periodičnih vročinskih sindromov je potrebnogenetsko testiranje, ki je drago in v mnogih državah vzhodneEvrope ni na voljo. Marco Gattorno iz Italije je predstavil, kakooptimizirati drago genetsko testiranje. Skupina iz Genove jerazvila statistični model, ki glede na prisotne simptome in znakebolezni ter anamnezo izračuna verjetnost za pozitivni rezultat nagenetskem testiranju.Za zaključek srečanja je potekala razprava, okrogla miza, o kliničnipoti in predlogih za diagnostiko in terapijo teh bolezni v našemprostoru. Predstavljena je bila klinična pot za pristop k bolnikus periodičnimi vročinskimi napadi v obliki vprašanj, na kateramora biti odgovor pozitiven, da pomislimo na periodični vročinskisindrom.Ko pri bolniku s periodičnimi vročinskimi stanji izključimookužbo, imunsko pomankljivost, maligno bolezen in avtoimunskobolezen, razmišljamo v smeri diagnoze periodičnih vročinskihsindromov. Te bolezni so zelo redke in se v glavnem pojavljajopri otrocih v zgodnjem obdobju, pred petim letom starosti. VSloveniji se z diagnostiko in zdravljenjem teh bolnikov ukvarjamona Pediatrični kliniki, v Službi za alergologijo, revmatologijoin klinično imunologijo. Število napotitev v našo ambulanto zaperiodične vročinske sindrome narašča. Prvega bolnika s PFAPAsindromomsmo odkrili pred tremi leti. Sedaj imamo v Slovenijipribližno 10 bolnikov s to diagnozo. Pri dveh bolnikih sumimona HIDS-sindrom. Genetske preiskave za ta sindrom ne moremoopraviti v Sloveniji. Na Pediatrični kliniki, v genetskem laboratoriju,rutinsko izvajamo genetiko za FMF, v primeru suma na drugesindrome pa nam pri diagnostiki pomaga bolnišnica Gaslini izGenove v Italiji. Tam je bila opravljena tudi genetska analiza58-letnega bolnika, pri katerem je bila prvič v Sloveniji odkritamutacija v genu za TNF-receptor.Prvo mednarodno srečanje Periodični vročinski sindromi indruge avtoinflamatorne bolezni v Slovenji je odlično uspelo, takostrokovno kot tudi družabno, saj so bili naši gostje navdušeninad Ljubljano, Pediatrično kliniko in prisrčnim sprejemom, zakaterega ima zasluge celotna ekipa organizatorjev. Takšen projektz omejenimi finančnimi sredstvi brez kotizacije lahko uspe le strdim in predanim delom celotne ekipe, zato se na tem mestu šeenkrat zahvaljujem prav vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbisrečanja.Srečanje so v celoti omogočili Pharma Swiss, Schering-Plaugh,Roche in Abbott ter Evropsko združenje za pediatrično revmatologijo– PRES.Udeleženci srečanja v avli nove Pediatrične klinike76 Revija ISIS - December 2009