Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Forum• S pomočjo obeh poklicev so si številni povzpetnežiskušali doslej pridobivati ugled in veljavo, krepitipoložaj in nabirati politične točke.• Nobenega od obravnavanih poklicev ni mogočebrezkompromisno strpati v določeno kategorijo inadministrativno klasificirati brez kolateralne škode.• Zdravniki in sodniki že od nekdaj uspešno inučinkovito sodelujejo. Relativno redki pa so primeri»vzajemne interdisciplinarnosti«, kar v praksi pomeni,da ima malo zdravnikov na voljo obilico pravnegaznanja (kot legendarni prof. dr. Janez Milčinski), šemanj pa je sodnikov z obilico medicinskega znanja.• Zdravnikov in sodnikov ni mogoče obravnavati kotmezdnih delavcev.• Nihče od zdravnikov ali sodnikov svojega poslanstvane opravlja le oziroma izključno zaradi materialnenagrade (plače), marveč si prizadeva tudi za moralnopriznanje, zadovoljstvo pri delu, družbeno blaginjoipd.• Delovanje in uspeh obeh poklicev temelji na zaupanjuuporabnikov in javnosti. Pomembno pa je tudizaupanje financerjev in vlade. (Prav zaupanje pa jepri spornih primerjavah najbolj ogroženo.)Kljub vsemu naštetemu pa je rutinska primerjavazdravnikov in sodnikov nesprejemljiva (dejansko tudinepotrebna in nesmiselna). Nihče ne more namreč excathedra določiti, da je zdravnik več vreden od sodnikain/ali obratno. Sicer pa se vrednost posameznika ne določale z višino dohodka (plače), ki ga zdravnik oziromasodnik prejema za svoje delo. Mesečni osebni dohodekje le simbolično (pogosto prenizko) nadomestilo, ki gapredstavniki obeh poklicev prejemajo za svoje delovanje.Skandinavski strokovnjaki poudarjajo, da človekovavrednost nikakor ni enaka plači, ki jo prejema za svojepoklicno delo. Osebni dohodek (OD) je le trenutna,začasna cena, po kateri ga delodajalec najema in kupuje.Posameznikovo dejansko vrednost predstavljajo njegovoznanje, izkušnje, kompetence (ZIK), ideje, darovi,zmožnosti in vrline. Teh pa se marsikdo sploh nezaveda, podjetja jih ne zmorejo prepoznati in izkoristiti,zato so ljudje običajno plačani veliko manj, kot sodejansko vredni. Temu primerno pa tudi delujejo podsvojimi zmožnostmi – ustvarjajo dodano vrednost, ki nedosega niti optimalne, kaj šele maksimalne. V številnihorganizacijah ostanejo inovacijski potenciali neizkoriščeni,ker zaposlene obravnavajo, vrednotijo in upoštevajole na podlagi vsebine njihove plačilne kuverte. Vdružbi, ki blagostanje gradi na informacijah in znanju– intelektualnem kapitalu (IK), bo moral posameznik(zdravnik, sodnik) več pozornosti posvetiti svojemu»osebnemu IK« in ga tudi čim bolj domiselno promoviratiin tržiti. Seveda pa je primerjava plač zdravnikovin sodnikov povsem legalna in legitimna. Tako kot jemogoče primerjati plače poslancev in učiteljev, frizerjevin avtoprevoznikov, je mogoče primerjati tudi osebnedohodke zdravnikov in sodnikov. V vsaki demokratičnidružbi so tovrstna plačna razmerja pomemben pokazateljrazmer, čeprav z njimi kljub temu ne gre pretiravatioziroma jih šteti za zveličavna.Obsodbe vredne pa so primerjave, ki botrujejo jeziin nezadovoljstvu zdravnikov oz. sodnikov, uporabnikovnjihovih storitev, financerjev in ostale javnosti.Ki sejejo dvom, nezaupanje in nenaklonjenost medčleni zdravstvene oziroma pravosodne verige v državi.Špekuliranje z izmišljenimi zneski in manipuliranje splačilnimi razredi, o katerih glavnina javnosti, kateri je»napihnjeni komparativizem« namenjen, ne ve ničesar,je jalovo in nevarno početje, ki mu je treba čim prejstopiti na prste.In ker ima vsaka medalja dve plati, to velja tudi zaprimerjave – tudi te se lahko izkažejo za pozitivne.Ker zdravnikom/sodnikom posvečajo več pozornosti,pristojne in družbo v celoti opozorijo na njihov obstojin delovanje, prizadevanja in težave. Navedejo k iskanjuodgovorov na ključna vprašanja: Ali so zdravniki/sodniki za svoje delo resnično premalo nagrajeni? Bimorali za svojo izobrazbo in zahtevnost dela zaslužitiveč? Bodo zdravniki po zvišanju plač bolj prijazni dobolnikov in sodniki do strank? Bodo čakalne vrstev zdravstvu zato krajše? Bodo sodniki zmanjšalisodne zaostanke? Bo zvišanje OD dejansko povečaloučinkovitost in konkurenčnost poklicev, ki razmišljajoo stavki? Bodo z bolj obetavnimi plačilnimi seznamipostali boljši, bolj uspešni in učinkoviti? Bodo zdravnikirešili več življenj, bodo sodniki sodili pravičnejše,bodo oboji manj uradni, vzvišeni in nedostopni?Obenem pa zdravnike in sodnike mimogrede spodbudijok samorefleksiji. Tako lahko vsakdo sam pri sebirazmisli in preveri, ali je dovolj človeški, strokovnopodkovan, moralen, prijazen do bolnikov (uporabnikov),predan svojemu delu, zavzet pri študiju, lojalendo svojega delodajalca, iskren do svojih najbližjih,naklonjen svojim sodelavcem, ekološko usmerjen,odprt za nove možnosti in priložnosti ter zvest svojemustanu (zdravniškemu »cehu«). Zdravnik, ki ne bopripravljen razpravljati le o plači in dopustu, marvečbo znal v najbolj zahtevnih trenutkih dostojanstvenostopiti v bran poslanstva, ki ga je sprejel s Hipokratovozaprisego, bo s svojo dobrohotno in pokončnodržo pokazal, da je imun na malverzacije, povezane stendencioznim primerjanjem.Revija ISIS - December 200925