13.07.2015 Views

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Medicinavpliva nanodelcev na zdravje, vprašanje zdravja priseljencevz nizko izobrazbo in humanitarnih delavcev.Tradicionalno pravo ali pravo rdeče luči se je opiralona filozofijo, da je nevarno delo prepovedano. To jebilo jasno navedeno v zakonodaji. V sedanjem časunastaja vse večji prepad med resnično situacijo nadelu in pravom. Moderna zakonodaja opredeljujeodgovornost delodajalca za zdravo in varno delo tersočasno opredeljuje naloge in odgovornosti delavca.Takšna zakonodaja je dobra za ekonomsko stabilnapodjetja v razvitih družbah. Kaj je s takšno odgovornostjo,kjer in ko ekonomija ni več stabilna in rastoča?Kako uveljaviti pravo v sektorjih, kjer vse več delavcevdela brez pogodbe, kjer so samozaposleni ali začasnozaposleni? Za takšne situacije ni pravnega odgovora.Na primer v kanadskih provincah Britanska Kolumbijiin Ontario so dokazali močno zvezo med preventivobolezni v zvezi z delom, kakor je opredeljeno v ciljihSMD, in različnimi oblikami odškodnin. Ugotavljajo,da visoke kazni niso prinesle večje varnosti v še takorazviti demokratični in ekonomski družbi. Nadalje,slab in neustrezen sistem nadomestil (kompenzacij)tudi ne prinese izboljšanja varnosti in zdravja, kerdelodajalec malo ali nič ne investira v sistem zdravjain varnosti. Primer: leta 1994 so v Južni Afriki dalinizke odškodnine rudarjem, ki so zboleli za pljučnimiboleznimi, zato je delodajalec tudi malo vložil vpreventivo takšnih bolezni. Profesor prava na Univerziv Cape Townu P. Benjamin zaključuje, da je treba ponovnoovrednotiti vlogo nadomestil v luči prava, da binadomestilo imelo preventivno vlogo v preprečevanjubolezni in poškodb pri delu. Skladi za nadomestila bimorali povečati sredstva in zmogljivosti v preventivnenamene.Zanimivo vprašanje je izpostavil prof. Westerholm zUniverze na Upsali o vplivu treh kodeksov etike nazdravnike in drugo osebje v medicini dela. Ali soti kodeksi dovolj v spreminjajoči se družbi in ekonomiji?Gre za kodeks etike ICOH (InternationalCommision on Occupational Health), francoskideontološki kodeks in kodeks fakultete za medicinodela iz Anglije. ICOH poudarja popolno poklicnoneodvisnost zdravnika v opravljanju nalog v medicinidela, francoski govori o nudenju storitev delavcem vduhu spoštovanja življenja in človeškega dostojanstva.Poudarja tudi nedeljivost poklicne neodvisnosti,ki jo poudarja francoska zakonodaja, kar podpisujetudi predsednik vlade. Kodeks iz Anglije je nekakšenvodnik, kjer so zapisana enostavna načela: spoštovatisamostojnost, ne škoditi delavcu, delati dobro in vdobre namene in spoštovati enakost vseh delcev. Privseh kodeksih se pojavlja nekaj problemov. Kakointerpretirati kodeks in spoštovati integriteto delavcaz nezdravim in destruktivnim obnašanjem? Kako seznajti v številnih navodilih, ki so drugačna kot načelakodeksa? Ali etična načela tolmačiti kot pravna?Pravi, da ne smemo zanemariti vloge delodajalca vodnosu zdravnik-delavec, vendar poudarja, da morajoostati kodeksi čvrsto oporišče za delo zdravnikov vmedicini dela. Medicina dela mora delati v interesudelavca, čim bolj učinkovito, s čim več znanja, in ne lev interesu trga.In kako je pri nas?Naloge SMD v Sloveniji določa zakon o varovanju inzdravju pri delu (ZVZD, Ur. l. RS, št. 56/99, št. 22/01in št. 64/01). Naštejmo jih: 1. sodeluje pri ocenjevanjutveganja na delovnem mestu v delovnem okolju; 2.seznanja delavce s tveganji, ki so povezana z njihovimdelom na delovnem mestu, ter opravlja naloge zdravstvenevzgoje delavcev; 3. ugotavlja in proučuje vzrokeza nastanek poklicnih bolezni in bolezni v zvezi zdelom; 4. opravlja preventivne zdravstvene preglededelavcev (kontrolne predhodne, usmerjene, drugeusmerjene) v skladu s posebnimi predpisi (Pravilnik opreventivnih zdravstvenih pregledih delavcev – Uradnilist RS, št. 87/2002, 29/2003-popravek, 124/2006);5. opravlja preglede delavcev v zvezi z oceno zmožnostiza delo v postopkih IK; 6. soorganizira prvopomoč, reševanje in evakuacijo v primeru poškodb pridelu in kolektivnih nezgod (Pravilnik o organizaciji,materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu– Uradni list RS, št. 136/2006); 7. ugotavlja vzroke zanastanek delovne invalidnosti ter predlaga ukrepe zanjihovo obvladovanje oziroma preprečevanje, sodelujev procesu poklicne rehabilitacije ter svetuje pri izbiridrugega ustreznega dela; 8. naročniku predlaga ukrepeza utrjevanje zdravja delavcev, ki so pri delu izpostavljenivečjim nevarnostim za poškodbe in zdravstveneokvare; 9. svetuje naročniku glede poteka delovnegaprocesa (pri uvajanju nove tehnologije in pri izdelaviergonomskega predloga); 10. vodi evidence in zbirapodatke v skladu s posebnimi predpisi.Če naše naloge primerjamo s pristojnostmi, ki jihnavaja Ameriško združenja za medicino dela, vidimo,da so pristojnosti SMD v Ameriki širše in posegajona področje zdravega okolja (3. pristojnost), ekološkihmeritev, sodelovanja z organi lokalne in širše skupnostiin na področje javnega zdravje (9. pristojnost).Velika slabost našega ZVZD je določilo, da moradelodajalec skleniti pogodbo s pooblaščenim zdravnikommedicine dela. S tem aktom ga postavlja vodvisen (najemni) položaj, s čimer zmanjšuje njegovoneodvisnost. O neodvisnosti govori Mednarodnikodeks za strokovnjake medicine dela (ICOH, 1996).V praksi se dogaja, da delodajalec izvaja pritisk nazdravnika, da zniža stroške svoje storitve. PoslediceRevija ISIS - December 200953

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!