ISIS januar 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

126ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUOslo – mestna hišasaj ni članica Evropske unije. Poseben položajima tudi glede ribolova, podobno kot Islandija,in je med drugim ena redkih držav, kjer se jeohranil kitolov.Njihova zgodovina je pestra. Med najstarejšimiprebivalci so bili narodi, ki so se obkoncu ledene dobe, pred približno 11.000 leti,pričeli preseljevati iz ledeno mrzle Sibirije v"toplejše kraje". Kljub temu ime kraja Sibirijakaže na to, da imajo lahko tudi na Norveškem,v notranjosti dežele na severu, včasih izjemnonizke temperature, še posebej v dolgih polarnihnočeh.Omenjena prazgodovinska kultura lovcev,ki so jo poimenovali Komsa, naj bi predstavljalaprednike današnjih Samijev (oziroma Laponcev),ki jih je na Norveškem približno 40.000.Sledilo je še več kultur, ki so se razlikovale ponačinu življenja: bili so lovci, ribiči, pastirji,kmetovalci, uporabljali so različna kamnitaorodja, od kovin so uporabljali predvsem bron,ki so ga dobili v zameno za jantar. Šele trgovanjez Rimljani jim je prineslo orožje in orodje izželeza, kar jim je omogočilo lažje izsekavanjegozdov, gradnjo večjih ladij, v 5. stoletju pa sopričeli sami topiti železovo rudo.Večji del nordijskega prebivalstva izvira izsevernih in srednjeevropskih plemen, ki sose selila proti severu pred 8.000 leti. Razvilase je značilna nordijska rasa visokih, močnihsvetlolasih ljudi z modrimi očmi. Germanskivplivi so prinesli skupaj s starogermanskopisavo z runami tudi germanski jezik, osnovoza razvoj skandinavskih jezikov.Predniki sedanjih prebivalcev so kot Vikingiod 8. do 11. stoletja ogrožali številne deželedanašnje Evrope, vključno s sredozemskimi.S hitrimi in okretnimi ladjami, ki so imele do16 parov vesel in veliko kvadratasto jadro, soropali po britanskih otokih, obalnih krajihBritanije, Irske, Francije (Normandija naj bidobila ime po "ljudeh s severa"), maverskeŠpanije, neuspešno večkrat napadali Bizanc,prišli do Volge in celo do Bagdada. V 10. in11. stoletju so odkrivali in poseljevali Islandijo,Grenlandijo in okrog leta 1000 kot prvi prišlina obalo Severne Amerike. V 12. stoletju soVikingi kot najemniški vojaki sodelovali ssilami Svetega rimskega cesarstva.Zanimivo je, kako so brez kompasa, tudi voblačnem vremenu, lahko pluli po morju. Sageomenjajo "sončni kamen, solarsteinn", ki ga jeverjetno predstavljal kristal kordierita. Ta polarizirasvetlobo modro, če je dolga os kristalausmerjena k viru svetlobe oziroma k soncu.Tudi v sodobnih letalih, ki letijo nad polarnimipodročji, kjer zaradi motenj magnetnih silnicne morejo uporabljati magnetnih kompasov,določajo položaj sonca s posebnimi polarizirajočimilečami.Še v vikinškem obdobja je njihove bogove,Odina, Thora in druge, zamenjalo krščanstvo.Leta 1995 so proslavljali 1000-letnico krščanstva.Največ zaslug za to je imel kralj Olav II.,ki so ga kanonizirali za svetnika. V njegov spominje bila zgrajena mogočna gotska katedralaMarijina cerkev iz 12. stoletjaNidaros v Trondheimu, ki je bila do reformacijepo Evropi znano romarsko središče.Od Olava II. je Norveška ves čas neodvisnokraljestvo. Kasneje sta ga ogrožali tako danskakot švedska krona.Vsako obdobje, od prazgodovine, preko vikinškegaobdobja in pokristjanjevanja, iskanjain ohranjanja istovetnosti norveške krone, donapada Nemčije, s katero je sodeloval ustanoviteljnorveške fašistične partije Vidkun Quisling,je pustilo kulturne in zgodovinske sledove,nekatere izmed njih edinstvene v svetu.Norvežani so majhen narod (približno 4,5milijona prebivalcev) v veliki deželi (385.155km 2 ), ki zaradi svojih geografskih značilnostine omogoča preveč lagodnega življenja, šeposebej ne kmetovalcem. Poleg nafte in ribolovaje ena od pomembnejših gospodarskihdejavnosti tudi turizem. Turistična ponudba jebogata in raznolika tako poleti kot pozimi.Za nas je Norveška kar draga, saj je zaIslandijo verjetno najdražja država v Evropi.In vendar se da na morda bolj skromen načindeželo doživljati in doživeti, občutiti vsakdanjiutrip. Vsakdanje življenje se nevsiljivo ponuja.Tudi v osebnih stikih lahko občutiš njihovonevsiljivost, zadržanost, a tudi prisrčno gostoljubnost,odprtost in zaupljivost.Vedela sva, da bi lahko bila na Norveškemtudi več mesecev, da bi si ogledala glavne privlačnosti.Ko sva se odpravljala od doma, svapodobno kot doslej izbrala nekaj osnovnihtočk, ki sva jih želela vsaj nekoliko spoznati:mesta, kot so Oslo, Bergen, Trondheim, Tromsø,morda še Alta, kakšnega od ledeniških jezikov487 km 2 velikega Jostedalsbreena ali 369 km 2velikega Svartisena, nekaj najlepših ali največjihfjordov – Geirangerfjord, Nærøyfjord,Sognefjord, ledeniško dolino Fjærland, ki jonekateri imenujejo Shangri-La Evrope, zvedetinekaj več o Samijih oziroma Laponcih. Končnicilj naj bi bili Lofoti.Načrt poti je deloma krojilo vreme inrazmere na cestah, deloma najina vztrajnostin trma.Prvo popoldne in večer sva prebila na cestido Hannovra, v gostem prometu, zastoju,dežju, nočni megli. Pa naj Nemci govorijo,kako nemogoč je promet pri nas! Drugi dan jebilo nekoliko bolje, čeprav sva potovala prekoHamburga, mimo Köbenhavna in Malmöja vsedo norveške meje.Zabavala sva se s tem, "da sva nenavadnohitro prišla do Bergna" (en kraj s tem imenomje blizu Münchna, drugi pred Hamburgom),"da sva že med polarnimi medvedi" (ko svatičala nekaj časa med tovornjaki hladilniki sslikami belih medvedov). Ugibala sva, kaj pomenikratica LV: gotovo ne Lvov, morda Litvaali Latvija, vsekakor pa ne Estonija, gledala šeISIS januar 2006