ISIS januar 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

92STROKOVNA SREČANJANacionalni program preprečevanjasrčno-žilnih bolezniJožica Maučec ZakotnikZačetki programaEpidemiološki podatki o zbolevnosti inumrljivosti slovenskega prebivalstva kažejo,da predstavljajo bolezni srca in ožilja, rakavebolezni in druge kronične nenalezljive bolezniglavno zdravstveno breme v Sloveniji (Priloga:Nekateri epidemiološki podatki). Na voljo sotudi rezultati lastnih raziskav (1), ki kažejo, dase prebivalci Slovenije razmeroma nezdravoprehranjujemo, premalo gibljemo, kadimo inškodljivo ter tvegano uživamo alkohol, karvse ključno vpliva na neugodno stanje napodročju srčno-žilnih in drugih kroničnihnenalezljivih bolezni.V CINDI Slovenija smo v letu 1998 pričeli spripravami na izvajanje Nacionalnega programapromocije zdravja in preprečevanja srčnožilnihbolezni in ga predstavili Zdravstvenemusvetu Ministrstva za zdravje RS. Zdravstvenisvet je program potrdil in omogočil pripravozakonskih podlag za njegovo izvajanje. Hkratiso stekle organizacijske dejavnosti, potrebneza vzpostavitev kadrovskih, finančnih in tehničnihzmogljivosti za začetek izvajanja teganacionalnega programa. V letih od 1999 do2001 smo v vseh devetih zdravstvenih regijahv Sloveniji oblikovali lokalne in regionalnepromocijsko-preventivne skupine za pripravolokalnih in regionalnih okolij na izvajanje nacionalnegaprograma osnovne preventive.Vodilni slovenski strokovnjaki s področjakardiologije, družinske medicine, javnegazdravja in psihiatrije so v tem času pripravilismernice za določitev stopnje ogroženosti posameznikovna osnovi ugotovljenih vedenjskihin bioloških dejavnikov tveganja in smernice zaizvajanje preventivnih pregledov v ambulantahosebnih zdravnikov.Potek programaZ izvajanjem Nacionalnega programa primarnepreventive srčno-žilnih bolezni smo vSloveniji pričeli ob koncu leta 2001 (2). Ministrstvoza zdravje je s sklepom določilo mrežoenainšestdesetih zdravstveno-vzgojnih centrov,ki delujejo pri vseh zdravstvenih domovihv Sloveniji, ter izdalo navodilo o izvajanjuprograma osnovne preventive v ambulantahosebnih zdravnikov. S sprejetjem Področnegadogovora za zdravstvene domove in zasebnozdravniško dejavnost je bilo dogovorjeno tudifinanciranje programa iz sredstev obveznegazdravstvenega zavarovanja.V program osnovne preventive srčnožilnihbolezni je v petletnem obdobju zajetocelotno odraslo slovensko prebivalstvo: moškiv starosti od 35 do 65 let, ženske v starostiod 45 do 70 let. Vključujemo tudi ljudi izvente starosti, ki jih ogrožajo dejavniki tveganjaza nastanek drugih kroničnih nenalezljivihbolezni: debelost, kajenje, tvegano uživanjealkoholnih pijač, sladkorna bolezen, zvišankrvni tlak. V tem smislu program zajemaogrožene zaradi vseh kroničnih nenalezljivihbolezni, t. i. "civilizacijskih" bolezni.Aktivnosti programa so razporejene vštiri sklope:1. pošiljanje vprašalnika za temeljno ocenoogroženosti,2. vabilo na pregled,3. izvedba preventivnega pregleda, ocenasrčno-žilne ogroženosti in ogroženostizaradi drugih dejavnikov tveganja (kajenje,tvegano uživanje alkohola, sladkornabolezen, debelost),4. ukrepanje – morebitna dodatna diagnostikain/ali ukrepi za spremembo profilaogroženosti, ki temeljijo na zdravstvenovzgojniobravnavi, po potrebi pa tudi nazdravljenju z zdravili.Dosedanji rezultatiV okviru nacionalnega programa osnovnepreventive bolezni srca in žilja je bilo v obdobjuod 2002 do 2004 v Sloveniji opravljenihskupno 310.706 preventivnih pregledov. Vletu 2002 je bilo opravljenih skupno 84.434preventivnih pregledov, od pregledanih je bilo50,7 odstotka moških in 49,3 odstotka žensk.Ta številka pomeni (ob upoštevanju podatkovo številu prebivalcev v posameznih starostnihskupinah iz registra prebivalstva) približno56,5 odstotka predvidenih pregledov, ki naj bijih izvedli glede na izhodiščne pogoje v programu(pregledati 20 odstotkov prebivalstvav opredeljenih starostnih skupinah na leto). Vletu 2003 je bilo opravljenih 114.599 preventivnihpregledov, kar predstavlja 95,1 odstotkaletnega načrta, v letu 2004 pa je bilo za ZZZSregistriranih 111.673 preventivnih pregledov.V istem obdobju je bilo okviru programa vzdravstveno-vzgojno obravnavo v 61 pooblaščenihzdravstveno-vzgojnih centrih po Slovenijiter individualno pri osebnih zdravnikihvključenih okoli 57.000 odraslih oseb.Večina podatkov o opravljenih preventivnihpregledih se od leta 2002 zbira prekoenotnih računalniških obrazcev, vgrajenihv lokalne računalniške programe, ki so nameščeniv ordinacijah osebnih zdravnikov.V okviru nacionalnega registra oseb, ki jihogrožajo srčno-žilne bolezni, je bil istega letaizdelan informacijski sistem (IS), ki omogočacentralizirano zbiranje podatkov iz lokalnihISIS januar 2006