ISIS januar 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVAOd terciarja do kvartarjaEnotna doktrinarnaizhodišča za zdravljenjepo načelih stopnjevite diagnostikein terapije smo vokviru tedanje Zdravstveneskupnosti Slovenije prvičzačeli pripravljati leta 1982.Iz strokovnjakov različnihstrok smo sestavili delovneskupine, ne samo iz Ljubljane,temveč predvsemiz primarne, sekundarnein terciarne ravni zdravstvenegavarstva. Soglasnosprejeta navodila smo objavljaliv priročnikih, namenjenihpredvsem delu vpogojih osnovnega zdravstva. Mogoče smo celo preveč verjelitakratnim stališčem Svetovne zdravstvene organizacije, pokaterih naj se 70 odstotkov zdravstvene problematike rešujena osnovni, 20 odstotkov na sekundarni in 10 odstotkov naterciarni ravni. Oblikovanje doktrine nam je predstavljalopodoben izziv kakor danes klinične poti. Navdušenja je biloveliko, vsaj tam, kjer smo želeli in znali povezati vrhunskostrokovno, raziskovalno in pedagoško delo v celoto.Tudi danes opredelitev določenega področja kot terciarnegane more izhajati iz meril domačega dvorišča, ampak moraprenesti mednarodno primerjavo, in to ne v okviru bivšeskupne države z morebitnim dodatkom maloobmejnega sodelovanja.Vsaka zdravstvena specialnost in njeni posameznideli imajo svoj mednarodni strokovni in znanstveni vrh z ocenjenimirevijami, ki pokrivajo določena področja. Originalne(izvirne) članke v takšnih revijah ločeno pregledajo dva dotrije recenzenti in ker med seboj ne vedo za kritike drugih, imaurednik še dodatno delo. Če pogledamo v naš sistem COBISS,je ganljivo, koliko izvirnih znanstvenih člankov je objavljenihv glasilih bolnišnic in inštitutov. Poznam tudi ne tako osamljeneprimere objavljenih povzetkov avtorjev, ki jih na tistihsvetovnih ali evropskih kongresih sploh ni bilo. V preteklostisem mislil, da je to samo posebnost ruskih strokovnjakov, kiso morali ostati doma kljub sprejeti objavi. Podoben nesmiselso vabljena predavanja na domačih konferencah.Pridobiti si kredibilnost v mednarodnem prostoru zahtevavztrajnost, strokovno poštenost in znanstveno objektivnost.Zaradi kredibilnosti so članki določenih ustanov, skupin inposameznikov v dobrih revijah razmeroma hitro objavljeni,drugi brez osnovnega, na dokazih temelječega pristopa(evidence based) pa nikakor ne najdejo prostora pod evropskimsoncem, kljub stotinam (domačih) bibliografskihenot v COBISS. Ali gre torejza terciarno ali tercialnodejavnost? Tajnice se pritipkanju pogosto zmotijo,pa ne samo tajnice.Razumljivo je, da z novimiuniverzami oziromafakultetami raste zanimanjetudi za terciarno dejavnost.Merila za slednjo morajobiti evropsko naravnana,saj so zdravstvene specializacijev rokah medicinskihfakultet samo še v Srbiji,Črni gori in tam blizu. Evropskamerila postavljajouradni odbori UEMS, kiso do sedaj kot evropske učne centre akreditirali Inštitut zaanesteziologijo KC, Inštitut RS za rehabilitacijo v Ljubljani,Očesno kliniko KC v Ljubljani in verjetno še koga. Nobenegarazloga ni, da ne bi bilo tudi v Sloveniji več akreditiranih učnihcentrov za posamezne specializacije, treba pa je izpolniti zavse enako zahtevne pogoje. Tudi na sekundarni ravni, kjerželimo še v večji meri zaposlovati specializante.Pridobitev in uspešna izvedba evropskih in regionalnihstrokovnih in znanstvenih prireditev ni namenjena sama sebi.Potrebna je že omenjena kredibilnost in mednarodni strokovniugled lokalnih organizatorjev. Uspešni (tudi prvi) nastopiodprejo mladim slovenskim predavateljem vrata v svetovnoakademsko sfero, še posebno, ker se tujci prepričajo, da pri naspredstavljeni rezultati temeljijo na dolgoletnem resnem delu,katerega sestavni del so tudi mednarodne objave s področjadoločene terciarne dejavnosti. Tudi odlični rezultati slovenskihspecializantov na evropskih specialističnih izpitih in njihovenajvišje uvrstitve na tekmovanjih mladih raziskovalcev nisoveč samo naključne.Večje zanimanje naših poslovodno naravnanih kolegovoziroma vodstev za tako imenovani terciar je razumljivo. Pomenidenar. Po novih določilih je dejavnost treba zabeležiti,programsko dokazati in ustrezno porabiti temu namenjenapogodbena sredstva. Podobnost "zanimanja" za t. i. terciarnetehnične pripomočke ni samo naključna. Dolgoletni strokovnjakiza druga področja se naenkrat spoznajo tudi na to. Brezizkušenj, brez referenc ...Če bo gneča na terciarnem področju prevelika, lahko vSloveniji posebej uvedemo novo najzahtevnejšo kategorijo– kvartar.Črt Marinček