ISIS januar 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU123Cofovski nastop v nekdanji armenski prestolnici AniMi pa smo hiteli dalje in imena mest inkrajev ter visokih gorskih prelazov so se mešalamed seboj. Ves čas smo bili na nadmorskivišini 2000 m in več. Spali smo v presenetljivosolidnih hotelih, jedli turško hrano in pili ayran– zelo osvežilno pijačo, narejeno iz jogurta,vode in malo soli.Naš "radio-avtobus" v osebi Marjana nas jeobveščal, da vreme bo in da posebnih prometnihzastojev na cesti ne pričakujemo. Sevedane, saj je bila cesta preko gorskih prelazovskoraj prazna. Težko si predstavljam, kako jetu pozimi, ko povprečno 80 dni na leto ležisneg in ko zavijajo volkovi.Vozili smo v "svetu brez dreves". Tu, kjer soše pred sto leti rasli gozdovi, je sedaj le nizkogrmičevje.Star armenski pregovor pravi: Van na temsvetu, raj na drugem. Spustili smo se protimestu Van in sodavemu jezeru z istim imenomv bližini. Na prvi pogled bi rekla, da je morje.Jezero se je v soncu lesketalo zeleno-modroin resnično je bilo videti kot raj na zemlji. Sčolnom smo se zapeljali na otoček Akdamar,na katerem stoji v samotnem sijaju armenskakatedrala.Sodavo jezero, ki je nastalo pod dvemavulkanoma, meri 3574 m 2 in je sedemkratvečje kot Ženevsko. V njem živijo ribe, čepravvoda ni primerna za pitje in ne za namakanjepolj. Ugotovili smo, da je še kako primerna zakopanje. Pozno popoldan smo se povzpeli šena romantično Vansko trdnjavo (v osmanskihčasih je bivalo tu 3000 janičarjev) in počakalina sončni zahod. Uživali smo ob pogledu nasonce, ki je počasi potonilo v jezero, in razmišljalio minljivosti številnih civilizacij, Urartov,Armencev in Seldžukov, ki so nekdaj živele natem območju. Sedaj živijo tu Kurdi, edini narodna svetu, ki nima svoje države. Šele nedavno sosi izborili pravico do lastnega jezika.V palači Izak paše smo se spoznali s skupinomlajših Kurdov in jih prosili, da nam kajzapojejo, ker smo se z besedami zelo težkosporazumevali. Tudi mi smo jim zapeli inprisrčna komunikacija je stekla, saj je pesempostala most za prenos čustev.Še en dan turističnih ogledov pred našimciljem: sprehodili smo se čez šejtanski mostob reki Muradiji do njenih slapov in se natopovzpeli še do mesta, kjer je po verskih resnicahpo vesoljnem potopu nasedla Noetova barka.Pogledali smo domnevne okamnele obrisetlorisa barke. Od tod se nam je v vsem svojemsijaju ponudil tudi pogled na Ararat (5165m),ki je bil izjemoma brez "kape". Njegova lepotanas je prevzela, da nam je zastal dih.Ko nam je kustos muzeja povedal, da imajov vasi 200 m više svatbo, smo se takoj odpraviligor. Že od daleč smo zaslišali glasbo. Pridružilismo se jim, malo zapeli, malo zaplesali in si prisporazumevanju pomagali z rokami. Prijaznivaščani so nam ponudili čaj. Nekateri smose sprehodili še skozi vas in si ogledali, kakozgleda tipična kurdska vaška hiša. Po oblikije podobna kontejnerju, ima ravno streho, nakateri raste trava. Hiša ima dva prostora. Venem živijo ljudje, v drugem živali. V prostoru,kjer živijo ljudje, je na ilovnatih tleh preprogain nekaj blazin, v kotu televizor, imajo tudimobitel in satelitsko anteno. Globalizacijaprodira tudi v vasi na višini 2400 m.Končno smo prispeli na cilj – v mesto Kars,pripravljeni na naše plesno sodelovanje na2. kavkaškem folklornem festivalu, kjer smobili edini predstavniki iz Evrope. Poleg nasin domačih folklornih skupin so na festivalusodelovale še folklorne skupine iz Gruzije, Armenijein Azerbajdžana. Za razliko od ostalih,je nas na festival povabila neposredno mestnaV skalo vklesani pontski grobovi v Amasyi – nekdanji prestolnici pontskega cesarstvajanuar 2006 ISIS