30FOTOREPORTAŽAPrvo kristalno srce – simbolično priznanje društva, je prejela ugledna mariborska primadonaOndina Otta Klasinc.steklarjev iz Rogaške Slatine, simbolično priznanje,ki ga bomo poslej podelili na vsakoletnisvečanosti najzaslužnejšim Mariborčanom zanjihovo humanitarno delovanje.Pod vodstvom znanega dražitelja MitjeMršola je potekala tudi dražba umetniškihdel, ki so jih za fundacijo darovali Galerija LMFestič in Galerija Hest, akademski slikarji RadoJerič, Simon Kajtna, Viktor Šest, Jože Denko inakademska kiparka Vlasta Zorko. Izkupičekprodaje pomeni sijajen začetek Držečnikovefundacije, saj smo zbrali 2.560.000 tolarjev.Najdražje je bila prodana slika Maribor na vodiHama Ibrulja (darilo Galerije LM iz Maribora),ki jo je za 850.000 tolarjev kupilo svetovalnopodjetje Finea – ITO oziroma njen direktorMiklavž Borec, medtem ko je NKB Maribor,ki je bila pokroviteljica celotne akcije, kupilaStaro trto Rada Jeriča za 600.000 tolarjev.Res sijajen začetek, saj se je še pred sklepnosvečanostjo – humanitarnim plesom znaslovom Maribor pleše v Evropi, ki je bil vFestivalni dvorani Lent v Mariboru 18. 11.2005, zbralo z dodatnimi donacijami na računufundacije 3.000.000 tolarjev. Čisti izkupičekhumanitarnega plesa bo to vrednost zagotovoše povečal.Skoraj sto estradnih umetnikov iz domovinein sosednjih evropskih dežel se je brezhonorarja odzvalo našemu vabilu in nam pričaralonepozabno noč na Lentu. Celo rokovska<strong>ISIS</strong> <strong>januar</strong> 2006legenda Casey Jonnes je priletel iz Anglije,oder je bil skoraj premajhen za orkester JessaRobina z Dunaja. Višek umetniškega užitkasta nam podarila enkratna umetnica na električnemčelu Ana Rucner iz Zagreba, ki je pri22 letih znana že po vsem svetu, ter virtuozna cimbalah Adam Bickey s svojo skupino.Prešerno vzdušje so ustvarili: štajerski legendiAlfi Nipič in Edvin Fliser, brhka Saša Lendero,tokrat najpopularnejši duet Werner in BrigitaŠuler, svetovni prvak na diatonični harmonikiDenis Novato s plesno skupino Lucky lips izAnna studia, spomine na lepe, stare čase staobujala Marko Novosel in Darko Domjan izZagreba, prisotne so bile tudi domače rokovskezvezde Ave. Manjkala ni niti sestra Franja izNaše male klinike, ki je povedala marsikateroo svojih težavah pri sprejemanju ženitvenihponudb.Polnočno slavje je bilo namenjeno dolgoletnemuzvestemu prijatelju Martinu Sagnerju– Dudku, ki je pomagal pri nizu humanitarnihakcij v Mariboru, začenši pri akciji S pesmijoin srcem za otroke s cerebralno paralizo. Iznje se je pozneje razvil današnji Sonček. Zasvoje delo je prav tako prejel priznanje v oblikikristalnega srca. Ob spremljavi ljudskih godcevMarija Snežna nas je s preprosto pesmijo znovaspomnil na marsikatero resnico, ki jo včasihpozabljamo. "Nikoli ne pozabite svojega prelepegajezika," je zaključil svoj nastop.Z občutkom, da smo storili nekaj lepega,dobrega, smo se ob prvih letošnjih snežinkahizgubljali v zgodnje jutro.Prepričani smo, da bo fundacija zaživela,kakor smo si želeli. Ime prim. dr. Janka Držečnikav fundaciji pa bo le skromno, vendarspoštljivo spominjanje na njegovo duhovnoveličino.Prijeten pogovor ministra Zupana in njegove soproge, mariborskega župana Borisa Soviča indirektorja fundacije.
32INTERVJUIntervju s prof. Stigom BengmarkomEldar M. GadžijevRojen je bil 10. aprila 1929 vÖstervåli na Švedskem. Diplomiralje na Medicinski fakulteti Univerzev Lundu leta 1956 in dve letipozneje 1958 tam tudi doktoriral.Častni gostujoči profesor na UCLUniverze v Londonu od 1999Profesor kirurgije na Univerzi vLundu 1970 – 1994Predstojnik katedre za kirurgijo naUniverzi v Lundu 1970 – 1992Glavni kirurg (predstojnik oddelkaza kirurgijo), Univerzitetna bolnišnica Lund 1970 – 1991Ustanovni generalni sekretar Svetovne hepato-pankreato-biliarne zveze1986 – 1990Novoizvoljeni predsednik in predsednik Svetovne hepato-pankreatobiliarnezveze 1990 – 1994Predsednik Evropskega združenja za raziskave v kirurgiji 1971 – 1972Novoizvoljeni predsednik in predsednik društva kirurških infekcij vEvropi 1987 – 1989Član izvršilnega odbora več mednarodnih medicinskih združenj, mednjimi tudi Evropskega društva raziskav v kirurgiji 1970 – 1974, CICD1970 – 1975, Mednarodnega kirurškega društva 1972 – 1976Član številnih mednarodnih poklicnih organizacijGlavni urednik World Journal of HPB Surgery 1987 – 1993Član uredniškega odbora številnih medicinskih revijPrejemnik več časti in nagradVečkrat povabljen za gostujočega profesorja, med drugim so ga vabilitudi British Journal of Surgery in avstralsko združenje za raziskave vkirurgiji.Povabljen k Academii Europaei – Evropski akademiji – drugi kirurgmed vsemi, ki je bil povabljen, da se včlani.Častni član dveh kirurških univerz – FRCS Austral 1990, Royal Collegeof Physicians and Surgeons Glasgow – FRPS Glasgow 1993Častni/dopisni član več nacionalnih in mednarodnih združenj vBraziliji, Kataloniji (Španija), Kolumbiji, Nemčiji (nekdanja vzhodnaNemčija), Italiji, na Norveškem in PoljskemČastni član Mednarodnega hepato-pankreato-biliarnega združenjaČastni član Avstralskega društva za raziskave v kirurgijiČastni član Evropskega združenja za raziskave v kirurgijiČastni član Mednarodnega hepato-pankreato-biliarnega združenjaVeč častnih profesur po svetuAvtor približno 1000 izvirnih člankov in poglavij v učbenikih inpriročnikihMentor približno 110 doktorandom, od tega kar 98 v Lundu medletoma 1970 in 1994Mnogi sodelavci, nekdanji kolegi so bili imenovani za redne in izredneprofesorje, podoktorske štipendiste na Švedskem in po svetu.Stig, bil si in si še eden najproduktivnejših raziskovalcev v kirurgijiin klinični prehrani. Povej nam, prosim, nekaj o svojem raziskovalnemdelu.Začel sem kot anatom leta 1950. V svoji doktorski disertaciji semraziskoval embrionalni razvoj in rast prostatične žleze. Opisal sem, kakosmrt celice prispeva k razvoju tkiva. To je bilo davno, preden je bilaskovana beseda apoptoza. Začel sem s kulturo tkiva v laboratoriju, da bipreučeval vpliv hormonov na prostatično tkivo. Kmalu pa me je začelazanimati tako rast jetrnega tkiva kot tudi vpliv raznih dejavnikov najetrno obnavljanje pri poskusnih živalih. S kirurškim delom sem začelleta 1958 in napravil prvo jetrno resekcijo leta 1962. Verjetno sem kotprvi v Evropi specializiral HPB (hepato-pankreato-biliarno) kirurgijo,hitro pa sta mi sledila nekoliko mlajša L. Blumgart in H. Bismuth. Ker senaša imena začnejo z B so nas pogosto označevali kot tri B-je in včasihpoimenovali kot Bacha, Beethovna in Brahmsa v kirurgiji HPB. Hitrosem se odločil, da bom svojo pozornost usmeril na kirurške zaplete, posebnona okužbe in prirastline, kar me je pripeljalo na področje vnetja,imunologije in prehrane, kjer poskušam še danes kaj prispevati.Bil si ustanovitelj in prvi predsednik mednarodnega združenja HPB.Opiši nam, prosim, kako je prišlo do tega in kakšen pomen ima tozdruženje danes?Zgodaj sem začutil, da je treba deliti in širiti naše znanje iz kirurgijeHPB s kirurgi iz drugih držav. S svojimi sodelavci sem vrsto let organiziralmednarodne tečaje kirurgije HPB, ki so bili zelo dobro obiskani. Kmaluse je oblikoval predlog, da bi se, podobno kakor kirurški specialisti drugihspecialnosti, tudi HPB-kirurgi organizirali v združenje in imeli svojoevropsko revijo. Zato sem v osemdesetih letih v Lundu organiziral prvisvetovni kongres HPB. Močno verjamem v izmenjavo mnenj kot orodje,s katerim lahko dvignemo standarde v medicini po vsem svetu. Pravtako je pomembno, da negujemo prijateljstvo med HPB-kirurgi na vsejzemeljski obli, k čemur odlično pripomorejo svetovna združenja.Profesor Stig Bengmark, mislim, da se zavedaš, da si pomembnovplival na razvoj HPB-kirurgije v naši deželi. Prav na tvojo pobudo,s tvojo podporo in sodelovanjem smo v Ljubljani šest let organiziralimednarodno hepato-biliarno šolo. Poleg tega si podpiral naša raziskovanjana področju jetrne anatomije in nas vzpodbudil k pisanjuin izdaji “Atlasa notanjih jetrnih struktur”, ki je izšel pri uglednimednarodni založbi Springer-Verlag. Kako danes gledaš na to inkaj priporočaš zdravnikom pri kliničnih raziskavah?Ko se je bližala moja upokojitev, sem vedel, da bom težko nadaljevals tečaji na univerzi v Lundu. Mnogo mojih tečajnikov je bilo iz južneEvrope in HPB-šola v Ljubljani je ponudila možnost nadaljevati širjenjeznanja HPB-kirurgije, tudi v dežele vzhodne Evrope. Anatomija je osnovakirurgije in kot anatom sem na začetku svoje poklicne poti delal s slavnimanatomom, profesorjem Hjortsjöm. V Ljubljani sem bil pozitivno presenečenin navdušen nad napredkom in poznavanjem notranje jetrneanatomije, zato sem tako navdušeno podprl objavo takšne knjige. Mojeosebno trdno mnenje je, da morajo biti raziskave usmerjene k temu,da bi postala kirurgija kar najbolj varna. Kako pomembno je to, kažedejstvo, da imamo, vsemu napredku intenzivne medicine in farmacije<strong>ISIS</strong> <strong>januar</strong> 2006