ISIS januar 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

45AKTUALNOBolniška odsotnostMirjana Stantič PavliničNa podlagi kakovostnih in zanesljivih podatkov lažjenačrtujemo in upravljamo zdravstvene sisteme. Vpoložaju, ko se je treba odločati med dvema danimamožnostima – ali smo preveč ali premalo odsotni zdela zaradi bolezni – se nenehno nahajamo zdravstvenidelavci, načrtovalci zdravstvenih sistemov in tudi splošna javnost. Pripresoji in objektivizaciji dejanskega stanja iščemo aktualne podatke inprimerjave v domačem in širšem evropskem prostoru.Pri iskanju primerljivosti, sodobnih možnosti racionalizacije inobvladovanja stroškov v zdravstvu se delno opiramo na kazalnikein podatkovne baze Svetovne zdravstvene organizacije. Na tak načinprispevamo k boljši obveščenosti in večji odgovornosti zdravstvenihdelavcev in uporabnikov, sledimo novim izzivom sodobne zbolevnosti,ki jo srečujemo na začetku 21. stoletja, ter skušamo najti nove programskeusmeritve in ukrepe za nadaljnje smiselno in strokovno delo. Privsem tem upoštevamo star pregovor Primum non nocere (predvsem neškoduj), ki ga podpirajo zdravstveni delavci po vsem svetu, stanovskezbornice in tudi zdravstvene zavarovalnice.Evropske podatkovne zbirke svetovne zdravstveneorganizacijeRegister podatkovnih baz Urada Svetovne zdravstvene organizacijeza evropske prostore (1) vsebuje: evropsko podatkovno bazo Zdravje za vse (splošna zdravstvenastatistika), ki vsebuje tudi podatke o bolniških odsotnostih, kazalnike umrljivosti po starosti, računalniški informacijski sistem za nalezljive bolezni (CISID), podatkovno bazo o nadzoru nad uživanjem alkohola, podatkovno bazo o nadzoru nad kajenjem, obnašanje otrok v šolskem obdobju (HBCS), dejavnike tveganja za nenalezljive bolezni (CINDI).Podatkovne baze temeljijo na: podatkih državnih statističnih uradovali zbirkah, ki vsebujejo predvsem podatke o raziskavah na skupinahprebivalstva.Nekatere zdravstvene kazalnike so začeli zbirati že v sedemdesetihletih prejšnjega stoletja, nekateri pa so šele v fazi oblikovanja in standardizacije.Primerljivost med državami ali kazalniki omogoča natančneizhodiščne definicije, opredeljene so v metodoloških pojasnilihpodatkovnih zbirk. Podatki se zbirajo praviloma vse leto. Raziskovalcikakovost pridobljenih podatkov kritično preverjajo in ocenjujejo njihovozanesljivost ali primerljivost znotraj posameznih podatkovnih zbirk.Med kazalniki zdravstvenega stanja, demografskimi in socialnoekonomskimikazalniki življenjskega sloga, viri, stroški in izkoriščanjemzdravstvenega varstva, vplivi okolja ter razvitostjo zdravstva po posameznihdržavah Evropske skupnosti najdemo podatke, ki se nanašajona posamezne države članice Evropske skupnosti (EU) in tudi Slovenijo,velikokrat celo na glavna mesta posameznih držav. Dostopna so tudiveljavna povprečja v državah članicah. Na podlagi podatkov je moženvpogled v dinamiko izbranega kazalnika v daljšem časovnem obdobjuter ugotavljanje trenda gibanja opazovanega pojava ali kazalnika. Dostopniso tudi podatki o bolniških odsotnostih z dela zaradi bolezniaktivnega prebivalstva, ki sprožajo številne razprave znotraj zdravstva,zavarovalnic in drugih zainteresiranih ustanov.Odsotnost z dela zaradi bolezni – podatkovnebaze in definicijeOdsotnost z dela zaradi bolezni, predstavljena v dnevih na leto nazaposlenega prebivalca, je dostopna v skupini kazalnikov, poimenovaniZbolevnost, invalidnost in bolnišnični odpusti. Kazalnik je kodiranpod kodo Zdravje za vse (HFA) 040102. Podatki so zbrani za vsakoposamezno leto, vključno s podatki za zadnje dostopno leto.Na podlagi raziskave (3), ki je potekala na Zavodu za zdravstvenovarstvo Ljubljana, so dosegljivi tudi podatki o bolniških odsotnostih vLjubljani. Podatki zajemajo vse bolniške odsotnosti, ki so bile predpisane,ali povprečje delovnih dni v enem letu. Podatke lahko spremljamo: v daljšem opazovalnem obdobju in primerjamo bolniško odsotnost zaposlenega prebivalca Slovenijez odsotnostjo zaposlenih v nekaterih državah Evropske skupnostiali celotni Evropski skupnosti (25 članic po maju leta 2004),ugotavljamo razlike med državami, natančnost metodološkega zajetjapodatkov in s tem vrednotimo opazovana poprečja.Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje absentizem kot povprečnoštevilo izgube delovnih dni zaradi bolezni ali poškodb v enemkoledarskem letu na zaposlenega delavca. V teh številkah niso zajeteodsotnosti zaradi materinstva.Bolniške odsotnosti v evropskem prostoru,Sloveniji in LjubljaniPrebivalci Slovenije so v povprečju (tabela 1) manj odsotni zaradi boleznikakor prebivalci nekaterih drugih držav članic (Češke, Madžarske,Nemčije, Slovaške, Švedske in drugih) in nekoliko več kakor zaposleniv Avstriji, na Hrvaškem, v Luksemburgu, na Nizozemskem, v VelikaBritanija. V podatkih, ki se nanašajo na Češko, so metodološko vključeni"koledarski dnevi", kar vpliva na rezultate. Zaradi razlik v metodologijizajetja podatkov le-ti niso primerljivi tudi za Estonijo, kjer se prvi danodsotnosti zaradi bolezni ne upošteva v zajemu podatkov, ali Švedsko,ki v zajemu izključuje prvih 14 dni bolniške odsotnosti pri primerih,ki so glede bolniške odsotnosti daljši od 14 dni.Na podlagi potrdila o upravičeni zadržanosti od dela ali računalniškopodprtih poročil o bolniški odsotnosti so na zavodih za zdravstvenovarstvo ter Inštitutu za varovanje zdravja RS na voljo strnjeni oziromanakopičeni podatki o bolniški odsotnosti v Sloveniji in na posameznihobmočjih.V zadnjih letih so prisotne težnje po upadanju odsotnosti zaradi bolezniv Sloveniji, kar vpliva na približevanje našega povprečja zdravstvenoupravičene začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni povprečju EU.Podatki oziroma težnje so nazorno predstavljeni na sliki 1.Prebivalci mestne občine Ljubljana so bili v primerjavi s prebivalcicelotne Slovenije ali Evrope med letoma 1998 in 2002 manj pogostoodsotni zaradi bolezni (izjema je leto 1998) (3). Vsak zaposleni je bilpovprečno odsoten 11,6 do 16,1 dni, kar je nižje od vseslovenskegapovprečja.januar 2006 ISIS