ISIS januar 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

46AKTUALNOSlika 1: Primerjava teženj odsotnosti zaradi bolezni – Slovenija inEvropska skupnostEvropskaskupnostSlovenijaTabela 1: Bolniške odsotnosti na izbranih evropskih prostorih – dnevina zaposlenega na letoDržave 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003Avstrija 13,7 13,2 12,9 12,4 12,6 12,5 12,6 12,4 12,2 12Hrvaška 9,1 10,3 11,2 10,4 12,5 11,3 11,6 10,4 11,7 11,5Češka 21,1 22,5 22,1 22,8 21,2 21,7 23,6 24,6 24,7 24,9Estonija … 9,3 8,2 10,5 10,3 8,9 10 9,1 9,1 9,2Finska 7,7 7,6 7,5 7,5 7,4 8 8,5 ... ... ...Nemčija 18 19,2 18,7 16,9 16,2 17,1 16,5 ... ... ...Madžarska 22,0 19,1 15,3 15,4 14,9 15,6 14,7 14,9 15,4 15,6Litva 8,6 7,8 8,1 9,2 8,8 9,1 9,1 8,3 8,2 8,3Luksemburg … 9,8 10,3 10,4 10,1 10,1 9,8 ... ... ...Norveška … ... ... ... ... ... ... 15,4 16,1 16,9Rumunija 10 10 11 9 10 10 9 9 9 11Rusija 7,6 8,2 9,2 8,9 9,3 9,1 9,6 9,6 9,5 8,3Srbija in Črnagora 26 32 34 35 63 75 71 ... ... ...Slovaška 23,5 23,3 24 23,3 23,5 23,5 26,7 27,5 29,1 29,2Slovenija 16,4 16,1 14,9 14,8 14,3 14,1 13,8 13,4 14 13,6Švedska 16,6 15,7 15 15 16 19 22 25 27 ...Ukrajina 6,8 6,8 6,6 6,9 6,3 6,3 6,6 6,5 6,9 7,4Velika Britanija 7,8 ... 8,4 8,4 8,5 7,8 ... ... ... ...EU-članicepo maju 2004 12,6 12,6 12,0 12,1 11,8 11,9 12,3 12,5 12,7 12,8Tabela 2: Dnevi povprečne odsotnosti zaradi bolezni na zaposlenega– primerjava med Ljubljano in Slovenijo1998 1999 2000 2001 2002 2003Ljubljana 16,1 13,2 12,2 11,6 12,2 …Slovenija 14,3 14,1 13,8 13,4 14,0 13,6Kako naprejAli predpisujemo preveč ali premalo bolniškega dopusta, bo še naprejvsakdanji dvom slehernega zdravstvenega delavca, ki predlaga, predpisujeali presoja utemeljenost bolniške odsotnosti z dela. Standardizacijadvomov ali zadreg ni izvedljiva. Kategorizacija resnosti primerov se tudipri enakih diagnozah skriva v obsežni pahljači različnih zahtevnosti posameznihprimerov, dinamičnem prehajanju bolezenskega stanja bolnikain nepredvidljivih zapletih, ki so podlaga za težave pri napovedi dolžinetrajanja bolniške odsotnosti. Dvomi se pojavijo pri bolniku na samemzačetku bolezenskega stanja tudi v primerih, ko je delovna diagnoza vkratkem času razvrščena v jasno diagnozo znotraj šifranta mednarodneklasifikacije bolezni in bolezenskih stanj (MKB).Statistične zbirke velikih podatkovnih baz ponujajo bolj zanesljivepodatke kakor vzorčne raziskave prebivalstva. Podatki o bolniški odsotnostislonijo na velikem številu kliničnih primerov in zajemajo vseaktivne prebivalce posamezne države. Torej jih lahko kljub vsem pomislekomuvrščamo med dokaj zanesljive vire informacij, ki jih nujnopotrebujejo načrtovalci zdravstvene politike in analitiki zdravstvenegastanja prebivalstva.Nihanja bolniških odsotnosti pri posameznih zdravnikih so posledicarazličnih dejavnikov, predvsem pa bolezenskega stanja posameznihvarovancev izbranega zdravnika. Strnjeni podatki, ki vsebujejo ogromnaštevila opazovanih enot, kakor v primeru bolniškega dopusta, povejoveliko več kakor opazovanje posamezne bolniške odsotnosti varovancaali njenega obsega, ki jo predpisuje posamezen zdravnik. Ocenjujemo,da je Slovenija glede predpisanega bolniškega dopusta primerljiva zrazvitimi evropskimi državami, in upamo, da bo s pomočjo prizadevanjna tem področju tudi ostala tam.Spremenjena izhodišča za uveljavljanje odškodninskih zahtevkovpri zavarovalnicah lahko skrajšajo bolniški dopust. Zavarovalnice najbi povrnitve zahtevkov uresničevale na podlagi diagnoz in ne stroškov,ki nastanejo zaradi vsebine zdravljenja in trajanja bolniške odsotnosti.Na obseg in trajanje vplivajo tudi številni nezdravstveni dejavniki, kiso predvsem posledica vpliva delodajalcev: izobraževanje vodij oziroma delodajalcev, vzpodbujanje zaposlenih za zdravo življenje, zdravstveno-preventivni rekreativni programi,pogovori po končani bolniški odsotnosti,ergonomska ureditev delovnega mesta.Potrebno je tudi ustrezno obveščanje bolnika o pravicah in obveznostih,ki jih ima v času bolniške odsotnosti.Na čim hitrejšo vrnitev zaposlenega na delo vplivajo različni dejavniki(4):medicinsko znanje zdravnika,organiziranost delovnega procesa delavca,motiviranje delavca,čakalna doba za preiskave,učinkovitost rehabilitacije,trg delovne sile,zakonodaja.V tujini narašča zanimanje za psihosocialni vidik ocenjevanja invalidnostiin sposobnosti za delo. Poudarjajo vlogo zdravnikov osnovnegazdravstvenega varstva pri uspešnem zdravljenju in čimprejšnji vrnitvina delo. Po večmesečni odsotnosti z dela so možnosti vrnitve delavcana delo manjše. Poudarjajo, da je ena od prednostnih nalog zdravstvenepolitike oziroma zdravstvene reforme zmanjšanje bolniških odsotnosti,pri čemer je osnovna odgovornost zmanjšanja sposobnosti za delo pridelodajalcih ter aktivni politiki zaposlovanja.Viri:1. Register of Databases in the WHO Regional Office for Europe. http://www.euro.who.int/document/idb/register_of_db.pdf2. European health for all database (HFA-DB) http://www.euro.who.int/hfadb3. Kofol Bric, T., Jerman, T., Stantič Pavlinič, M., Grilc, E., Domanjko, M.: Poglavje: Bolnišničnozdravljenje, bolniški stalež, osnovna zdravstvena dejavnost. V: Zdravstveno stanje prebivalcevLjubljane. Oblikovanje sistema indikatorjev. Raziskovalno poročilo. Zavod za zdravstvenovarstvo Ljubljana, april 2005, 85 – 89.4. Knol, A., Blažič, D., Rus, M.: Poročilo z mednarodne konference o ocenjvanju delovnezmožnosti ob upoštevanju delovnega mesta, London, 8. – 9. september 2005. Občasnik št. 5.2005: 37 – 39.ISIS januar 2006