ISIS januar 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

112STROKOVNA SREČANJAInterdisciplinarno o zoonozahMirjana Stantič Pavlinič2. slovensko-hrvaški kongres o ljubiteljskih, eksotičnih in prostoživečihživalskih vrstah, ki je obogatil interdisciplinarno izmenjavo izkušenj in znanjo zoonozah ter zaščiti eksotičnih in prostoživečih živalskih vrst, je tokrat potekalv Ljubljani od 26. do 29. septembra 2005.Svoje znanje in izkušnje so združiliveterinarji in predstavniki drugihpoklicev. Kongres sta organiziralaSlovenska veterinarska zvezain Hrvaško veterinarsko društvo,udeležili so se ga tudi mednarodno priznanistrokovnjaki iz ZDA, Velike Britanije, Bosnein Hercegovine ter Češke. Poleg veterinarjev,biologov, zdravstvenih delavcev, ornitologov,predstavnikov ministrstva za okolje in prostor,so na srečanju sodelovali tudi številni študentiljubljanske in zagrebške univerze, ki so skupajz mentorji predstavili strokovno visoko kakovostneprispevke ali raziskave.Predavatelji so predstavili predvsem številnezoonoze, ki se prenašajo z živali načloveka in so razširjene po svetu. Nismo semogli izogniti nenehnim primerjavam medčloveško in veterinarsko medicino na področjudiagnostičnih in terapevtskih postopkov,mikrobiološke diagnostike, etičnega pristopado bolne živali in tudi do človeka. Uporabasodobne tehnologije, vključno z računalniškotomografijo, ali stomatološki posegi v ustnivotlini živali, ki jih spremlja in nadzorujemikrokamera, povezana s TV-zaslonom,so na vse naredili velik vtis. Povsod je biločutiti veliko ljubezen in spoštovanje do živaliter sočustvovanje z njihovimi boleznimi intrpljenjem, ki spremlja zahtevnejše kirurškeposege. Živali zdravijo zaradi podobnih težav,kakor jih srečujemo v človeški medicini: vnetijv ustni votlini, rakavih bolezni, aspergiloz, diabetesamellitusa, avaskularnih nekroz, kožnihpoškodb ali razjed na roženici, pljučnic, prekomernetelesne mase, izvajajo osteosintezepri zlomih, kirurške posege pri črevesnihinvaginacijah ali mastektomije pri tumorjih. Vveterinarski medicini poleg antibiotikov, ki jihjemljejo tudi ljudje, velikokrat pri zdravljenjuuporabljajo tudi vitamin C.Predstavljeni so bili prvi rezultati serološkegatestiranja na virus zahodnega Nila vSloveniji. Ena od ptic selivk, vrste vrtna penica,je bila pozitivna. Začele so se tudi raziskave, kinaj bi govorile v prid prekuženosti prebivalstvaz istim virusom. Bolezen je pred nekaj letisprožila velik preplah in precejšnjo umrljivostmed ljudmi in ptiči v ZDA in Kanadi.Letalski promet pospešuje hitro širjenjenalezljivih bolezni po vsem svetu, kar so potrdiliprimeri sarsa, ki so se leta 2003 v štirihmesecih razširili po vsem svetu. Ljudje so severjetno okužili kontaktno – kapljično – vstiku z bolnikom. Poudarjena je tudi verjetnostoralnega prenosa z okuženo surovo hrano in skontaminiranimi rokami. Mačke – cimetovke,ki veljajo v Aziji za posebno kulinarično dobroto,so po dosedanjih dognanjih verjeten virokužbe za koronavirus, ki je povzročil bolezen.Sedaj poteka nadzorovanje morebitnega vnovičnegaizbruha bolezni.Alenka Dovč je predstavila izbruh klamidiozev večji jati skobčevk. V istem času sta zatipično pljučnico zbolela oskrbnik jate in njegovažena. Celotna jata je obsegala preko 100ptic, poginilo pa je okoli 50 odstotkov ptic.Raziskave, opravljene na golobih v Sarajevu,so pokazale navzočnost različnih ektoparazitov,salmonel (več kakor šest odstotkovbrisov kloake), seropozitivnost na bakterijoChlamydophila psittaci (okoli 30 odstotkov).Navzočnost protiteles za ptičjo gripo ni bilapotrjena. Pri golobu v Ljubljani je bila potrjenaListeria monocytogenes (J. Mičunovič), glive izrodu Microsporum pa pri glodalcih.Ophionyssus natricis, pršica kač lahko preidetudi na kuščarja ali človeka. Okužba pričloveku povzroča težek srbeči dermatitis.O morebitni pandemiji ptičje gripe jegovorila Olga Zorman Rojs z Inštituta zazdravstveno varstvo perutnine Veterinarskefakultete v Ljubljani. Gre za bolezen, ki se je žepojavljala pred nekaj leti tudi v Evropi, predvsemna Nizozemskem. Domnevajo, da so ptičivir okužbe za številne vrste, denimo človeka,konja, prašiča, morske sesalce. Močno združevanjejavnega zdravja s področja veterinarskein človeške medicine bo prispevalo k reševanjuskupnih težav na tem področju.Predstavili smo naše izkušnje (M. StantičPavlinič in I. Jenko) s cepljenjem proti steklini,s posebnim poudarkom na ugrizih, ki jih povzročajoeksotične živali: opica, netopir, rakunin druge. Zaradi mednarodnega prometa potnikov,ki potujejo skupaj s svojimi eksotičnimihišnimi ljubljenčki, so lahko potniki z nekolikonenavadnimi živalmi ogroženi kjerkoli posvetu oziroma tudi v krajih, v katerih določeneživalske vrste niso udomačene. K temu prispevajotudi naključni ugrizi po živalskih vrtovihdoma in po svetu. Potniki so zaradi steklinepo ugrizih v tujini v zadnjih letih umrli že vštevilnih evropskih državah. Priporočili smopreventivno cepljenje proti steklini predvsempred potovanjem v Indijo ali Nepal, kjer sopo izkušnjah tveganja za okužbo z virusomstekline izrazito visoka.Med priljubljene hišne ljubljenčke sodijopodgane, rakuni, kunci, legvani, opice, želvein tudi številne druge živali, predvsem ptiči,ribe in plazilci.O izvajanju nadzora nad prometom živaliv Evropski uniji so spregovorili predstavnikiministrstva za okolje in prostor. EU je največjisvetovni uvoznik živih papig (1,4 milijonovali 87 odstotkov svetovne trgovine v zadnjihnekaj letih), kož plazilcev (preko 8,2 milijonakož ali 36 odstotkov svetovne trgovine) terživih plazilcev (1,2 milijona). Pozornost dotihotapljenja ogroženih živalskih vrst se je vSloveniji povečala v zadnjih letih po uveljavitvisporazuma CITES. Zdravstveni nadzoruvoženih živali, še posebej pretihotapljenih,je nujen. Poročali so o primerih živali, ki sookužene z mikroorganizmi, patogenimi tudiza človeka (npr. salmonele) ter preventivo predširjenjem bolezni.O poreklu kače, ovite okrog palice, simbolusodobne veterinarske in človeške medicine povsem svetu, sta spregovorili V. Vučevac Bajt inK. Vlahovič z veterinarske fakultete v Zagrebu.ISIS januar 2006