43AKTUALNOše precej višji v trenutku zastoja. Raziskave kažejo, da lahko z defibrilacijov 3 do 5 minutah po srčnem zastoju dosežemo preživetje 50 do75 odstotkov bolnikov. Vsaka minuta zamude z defibrilacijo zmanjšaverjetnost preživetja za 10 do 15 odstotkov. Tudi najbolje organiziranisistemi nujne medicinske pomoči na svetu le s težavo dosegajo dostopnečase 5 minut. Svežih domačih podatkov nimam, v letih od 1995do 1997 pa je znašal povprečni dostopni čas v Ljubljanski regiji dobrih12 minut. Če torej ne moremo dovolj hitro pripeljati defibrilatorja dobolnika, se ponuja rešitev v namestitvi defibrilatorjev na mesta, kjerobstaja velika verjetnost srčnega zastoja. Seveda mora biti tak aparatprirejen za uporabo naključnih očividcev. Napredek tehnike je omogočilizdelavo avtomatičnih defibrilatorjev (AED), ki jih lahko varnoin enostavno uporabljajo tudi ljudje brez vsake medicinske izobrazbe.V razvitem svetu postajajo vse bolj razširjeni, zato postaja tudi njihovacena vse dostopnejša (slika 2). Uvajajo jih na dva načina:z njimi opremljajo službe, ki se poklicno odzovejo na urgentni dogodek(policijske patrulje, gasilske enote, varnostnike, reševalce izvode ipd.) ali pa jih prosto dostopne nameščajo na javna mesta (običajno vdobro označenih zidnih omaricah, opremljenih z alarmom – podobnokot gasilske aparate).Ob vklopu začne AED dajati zvočna (govorna) navodila uporabniku.Ta mora le prilepiti dve samolepilni elektrodi na golo kožo prsnega košabolnika. AED samodejno zazna, da so elektrode prilepljene in prične zavtomatično analizo srčnega ritma. V primeru prekatne fibrilacije samodejnoodmeri električni sunek, nato oceni uspeh. V primeru, da električnisunek ni potreben, pomaga reševalcu z nasveti, kako prepoznati srčnizastoj in mu (po korakih) daje navodila za izvajanje temeljnih postopkovoživljanja. Zaradi slednjega je AED koristen tudi pri zastojih z ritmom,ki ne potrebujejo sunka elektrike – laika namreč spodbuja k TPO in mudaje sprotna konkretna navodila. Pri nekaterih proizvajalcih s senzorjitudi nadzira učinkovitost TPO in po potrebi svetuje (npr. »Pritiskajtemočneje«) ali pa hrabri in spodbuja (»Dobri pritiski«).Avtomatični defibrilatorji v SlovenijiPrihod avtomatičnih defibrilatorjev v Slovenijo se je začel s posameznimiaparati. Kupili so jih nekateri oddelki bolnišnic, kjer so srčnizastoji redki, pa tudi posamezni zdravstveni domovi in zasebniki. Številkase je občutneje povečala šele z zakonskim določilom, da morajo biti zAED-ji opremljena kopališča. Uporabljajo jih reševalci iz vode, ki se nasvojih tečajih praviloma tudi naučijo uporabe.Letos poleti pa smo na pobudo Centra za intenzivno interno medicinoin Sveta za reanimacijo Slovenskega združenja za urgentno medicino(SZUM) po Sloveniji namestili tudi prve javno dostopne avtomatičnedefibrilatorje (slika 3). Nakup je izvedlo slovensko farmacevtsko podjetje.Podarjenih je bilo 18 AED-jev, prirejenih za uporabo laikov, ki sonameščeni na naslednjih lokacijah: Ljubljana, Centralna lekarna, Tromostovje Ljubljana, Cankarjev dom Ljubljana, lekarna Bizjak, BTC, hala A Ljubljana, lekarna Miklošič, Miklošičeva 24 Ljubljana, Hala Tivoli Ljubljana, Zveza koronarnih društev <strong>Slovenije</strong>, Ulica stare pravde2 – za uporabo na srečanjih, pohodih in pri telovadbi koronarnihbolnikov Ljubljana, Medicinska fakulteta, Korytkova 2 Ljubljana, Krka, Dunajska 65 Ljubljana, Krka – za uporabo na strokovnih srečanjih zdravstvenihdelavcev po Sloveniji Maribor, Lekarna Center, Gosposka 9 Maribor, Lekarna v Evroparku Maribor, Društvo za zdravje srca in ožilja, Partizanska cesta 12 Novo mesto, Društvo za zdravje srca in ožilja, Glavni trg 10 Novo mesto, Krka - poslovna stavba, Šmarješka cesta 6 Novo mesto, Krka - proizvodna stavba, Šmarješka cesta 6 Piran, Lekarna, Tartinijev trg 4 Ptuj, Lekarna, Trstenjakova 9 Radovljica, Gasilska zveza, Gorenjska cesta 31AED v Cankarjevem domuIskanje primernih lokacij je izpostavilo problem, da tudi številnemanjše in oddaljene zdravstvene postaje nimajo defibrilatorja. Donatorskaakcija je bila zato razširjena še z nakupom 16 naprednejšihAED-jev, namenjenih zdravstvenim delavcem (medicinskim sestram,zdravstvenim tehnikom in zdravnikom). Nameščeni so bili v ZP GornjiPetrovci, ZP Rogašovci, ZP Grad, ZP Sladki Vrh, ZD Dravograd, ZPLovrenc na Pohorju, ZP Mislinja, ZP Vitanje, ZP Luče, ZP Jezersko,ZP Kranjska Gora, ZP Polhov Gradec, ZP Kojsko, ZP Straža, ZP LoškiPotok in ZP Vinica. Zdravstvene delavce smo spodbudili, da v času, konaštete postaje ne delajo, vzamejo aparate s seboj (in jih imajo npr. vsvojih avtomobilih). Dostopnost defibrilatorja lahko s tem še nekolikopovečamo.Pri uvajanju javno dostopnih defibrilatorjev je nakup in namestitevaparatov organizacijsko (in verjetno tudi finančno) lažji del projekta.Sistem bo učinkovito deloval šele s sistemom nadzora uporabe in vzdrževanjaaparatov ter z izobraževanjem možnih uporabnikov. Za vsak javnodostopni defibrilator je zato imenovana odgovorna oseba, ki mora tudinemudoma sporočiti morebitno uporabo. Nadzor nad mrežo aparatov instrokovno podporo zagotavljamo trenutno v okviru Sveta za reanimacijo.V ta namen je bil odprt elektronski poštni naslov defibrilator@kclj.si,kjer bodo dobrodošla tudi mnenja in predlogi bralcev Izide.IzobraževanjeS pomočjo omenjene donacije smo izvedli tudi začetno izobraževanje.Namenjeno je bilo najverjetnejšim uporabnikom – ljudem, kiso zaposleni v okoljih, kjer so defibrilatorji nameščeni. V skladu s priporočiliMednarodne povezovalne komisije za reanimacijo (ILCOR)in Evropskega sveta za reanimacijo (ERC) smo zasnovali 5-urni tečaj,namenjen laikom brez medicinskega predznanja. Tečaj obsega prepoznavosrčnega zastoja, alarmiranje službe nujne medicinske pomoči,izvajanje TPO in uporabo AED. Začne se s kratkim uvodnim predavanjem,sledijo prikazi in praktične vaje na lutkah (slika 4). Zaključi se zindividualnim praktičnim preizkusom znanja. Pouk poteka v majhnih<strong>januar</strong> 2006 <strong>ISIS</strong>
44AKTUALNOTečaji so potekali v majhnih skupinah in predvsem praktično.skupinah – največ 10 tečajnikov z enim inštruktorjem. Voditelji tečajevimajo inštruktorsko licenco ERC. Za potrebe tečaja smo naredili tudikratek, slikovno opremljen priročnik.V času od 21. julija do 25. oktobra letos smo izvedli 15 tečajev s podvema inštruktorjema. S tem smo izurili 252 posameznikov oziroma povprečno14 ljudi na en AED. Izobrazbena struktura je bila izrazito mešana– od končane osnovne šole do univerzitetnih diplom različnih področij.Vključeni so bili varnostniki, varnostni inženirji, gasilci, receptorji, izlekarn je prišlo precej farmacevtov, pa tudi nekaj kemikov in biologov.Delodajalci so udeležbo na tečaju običajno zahtevali, čeprav je potekalizven delovnega časa. Inštruktorji smo bili zato še posebej presenečeninad nadpovprečnim navdušenjem tečajnikov. Največkrat je bil tečajorganiziran po končanem delavniku in je trajal do večera, pa vendar je vanonimni anketi le 8 udeležencev od 252 ocenilo tečaj kot predolg. Nitienkrat se ni zgodilo, da bi se želel kdo izogniti preverjanju znanja. Medpredloge so pogosto zapisali, da si želijo periodično obnavljanje veščinin da bi v tečaje morali vključiti še mnogo večje število ljudi.Za uspeh projekta bo sedaj nujno »vzdrževati tonus«: ohranjati stikz odgovornimi osebami, vzdrževati aparate in skrbeti za nadaljnje izobraževanje.Potrebni bodo občasni tečaji za novo zaposlene, kot tudiobnovitveni tečaji za ostale. Glede na izkušnje iz tujine bi bilo trebaorganizirati obnovitvene tečaje na eno do dve leti.Pogled v prihodnostPričakujemo, da se bo prodaja avtomatičnih defibrilatorjev v prihodnjihletih povečevala, zaradi česar bodo postali cenovno še dostopnejši.Nameščeni bodo na lokacijah, kjer defibrilacija v sprejemljivem časusicer sploh ne bi bila možna (npr. letala, ladje, vlaki, dobro obiskane, aodmaknjene izletniške točke). Nameščeni bodo tudi na drugih javnihmestih, kjer obstaja večja verjetnost srčnega zastoja (letališča, železniškein avtobusne postaje, igralnice, športni objekti, trgovski centri, hoteli,mesta, kjer se zbira večje število starostnikov). Z nižanjem cene si jihbomo najbrž lahko privoščili tudi v stanovanjskih naseljih, manjše izvedbepa v zdravniških torbah. Na trgu se že pojavljajo tudi prvi osebnidefibrilatorji. Namenjeni so ogroženim posameznikom, pri katerih niindikacije za uporabo vsadnega (implantabilnega) aparata. Velikost inteža omogočata, da ga ima bolnik stalno pri sebi.Veliko bo treba narediti tudi na področju ozaveščanja javnosti.Vsakodnevne izkušnje kažejo, da je čas do sprožitve sistema NMP prinas predolg, izvajanje TPO pred prihodom reševalcev pa bolj izjemakot pravilo. Izobraževanja laikov moramo oklestiti nepotrebnega in seosredotočiti na praktične simulacije resničnih dogodkov ter kratka injasna navodila. Uporaba AED mora čim prej postati sestavni del tečajevTPO. Certifikate inštruktorjem mora podeljevati neodvisno strokovnotelo, npr. Svet za reanimacijo. Z večanjem števila javno dostopnih AEDbi bilo koristno voditi centralni register z natančnimi lokacijami, ki bibil vsakomur dostopen na internetu.Tehnološki napredek bo prinesel manjše in lažje aparate. Analizaritma bo naprednejša in hitrejša. Izvajala se bo nenehno, tako da ne botreba prekinjati srčne masaže. Pričakujemo, da bo znal defibrilator naosnovi analize krivulje EKG izračunati in svetovati trenutek, ko bo uspehdefibrilacije najbolj verjeten. S tem se bo zmanjšala nevarnost poškodbesrca zaradi neuspešnih sunkov in odpravili bomo nepotrebne prekinitvemasaže. Tudi pri ritmih, kjer električni sunek ne bo indiciran, bo aparatnudil vse boljšo pomoč in nadzor kakovosti TPO. Pričakujemo torejnastanek vsestranskega pripomočka za oživljanje, ki nas bo vodil skozipostopke in jih sproti prilagajal konkretnemu bolniku.Namestitev prvih javno dostopnih defibrilatorjev v Sloveniji je zdonacijo omogočila Krka, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto. <strong>ISIS</strong> <strong>januar</strong> 2006