ISIS januar 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

128ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASURa IImuzeji. Imeniten je muzej o življenju Vikingovz ladjami iz 9. stoletja z bogatimi grobnimidodatki – zlatnino, skrinjo, sanmi itd.Muzej Kon Tiki je posvečen genialnemuThoru Heyerdahlu, ki je leta 1947 s splavomKon Tiki preplul Tihi ocean od Peruja doPolinezije, leta 1970 pa z ladjico Ra II, narejenona jezeru Titikaka, Atlantik. Za svojedelo je poleg številnih odlikovanj dobil tudifilmskega oskarja. V svojih karikaturah kažeekološko osveščenost in danes modernoprotiglobalistično miselnost. Znane so tudibesede, ki ji je izrekel o svoji plovbi z močnogorljivim lesenim splavom: "Jeg er ikke reddfor å ta sjansen men jeg tar ikke sjansen på årøyke - I'm prepared to take a risk, but not therisk of smoking." Lahko bi jih uporabili tudi vpropagandi proti kajenju.Muzej Polarskip Fram ("Naprej") prikazujeladjo, ki so jo uporabili Frittjof Nansen, RoaldAmundsen in Otto Sverdrup pri raziskovanjihin osvajanjih severnega in južnega pola terGrenlandije. Zanimiva je oprema, ohranjenas teh potovanj: od kirurškega pribora, ki bibil verjetno še danes zelo uporaben, pekačaza kolačke, šivalnega stroja, eskimskih lesenihosti, sončnih očal iz dveh deščic z ozko špranjomed njima do steklenice z Aquavitom – podomače "šnopčkom".Po dvodnevnem bivanju je sledila slikovitapot v Bergen. Med drugim sva se blizu krajaGardnos sprehodila po 5 km širokem in 700m globokem meteoritskem kraterju izpred 600milijonov let. Čuden občutek, če veš, da ga jepovzročil 200-metrski meteorit, ki je treščils hitrostjo 20 do 30 km/s. Vendar je razen leponekod gole raztopljene kamnine pokrajinalepo gozdnata, s slastnimi borovnicami in šenezrelimi brusnicami, gobami in slikovitimilišaji.Nerodno je, če ne znaš jezika. Ko smo moraličakati pod napisom "Vent pa ledebil", svase zabavala z ugibanjem, ali to pomeni veterin led ali prodaja debilov, dokler nas ni vodilskozi odsek ceste v gradnji avto z napisom "Ledebil". Kaj to pomeni, še danes ne vem. Boljpomembno je bilo, da sva se naučila besed"ledige hütter", ko sva iskala "proste kočice"za prenočišče. Nekatere besede imajo podobenkoren kot slovenske, zato razmišljanje odebilih ni bilo povsem neumestno.Prispela sva do dolin z visokimi gorskimiOtrok iz Bergnastenami in slikovitimi jezeri. Eden najlepšihpogledov je bil na dolino Aurland in dolinoNærøydalen ob koncu ponekod le 500 mozkega Nærøyfjorda. Tu so se velike turističneladje le s težavo obračale.Bergen je eno najbolj obleganih obmorskihturističnih mest, zato sva hiško ob hotelu dobilauro vožnje ven iz mesta, potem ko sva moralapreko več velikih mostov. V Bergnu naj bi bil200 dni v letu dež. Če že prenočišča nisva dobilabližje, sva dobila dva dni čudovitega toplegasončnega vremena. Tako sva se peljala tudi na320 m visoki Fløyfjellet, med domačini priljubljenirazgledni in izletniški hrib. Še prej sva siogledala slikovito tržnico ob obali: raznovrstniraki, ribe – predvsem losos, sušen na različnenačine, ki nama ga je ponudil v pokušino prodajaleciz Benečije! Ruski prodajalec nama jedal pokusiti posušeno kitovo meso. Odlično!Žal Urška ni hotela vzeti kitovega mesa – izekoloških razlogov! Kupila sva marmelado izposebne vrste norveških robid rožnate barve,ki jih smejo nabirati le domačini, in salamo izlosovega mesa.Losa sem si ves čas želel srečati. Razen nagačeneganisem videl nobenega. Sicer pa bližnjesrečanje z živaljo, ki tehta do 750 kg, verjetno nebi bilo prijetno. Videla sva nesrečo, ko je turistz bivalnim avtomobilom zbil severnega jelena.Žival je verjetno težka od 50 do 100 kg. Polegžalostnega pogina prijetne živali je nastala karvelika škoda na avtomobilu.Na bergenskem trgu je mogoče dobiti kožejelenov, tjulnjev, belih in srebrnih polarnihlisic. Stanejo od približno 6000 SIT naprej.Za nekaj tisočakov lahko dobiš sicer odličnenorveške češnje, ki jih zaradi cene kupujejobolj po lekarniško.Stari del mesta, Bryggen, iz 14. stoletja,večinoma precej obnovljen, je pod Unescovozaščito. Slikovite hiške izvirajo iz hanzeatskegaobdobja. Najstarejša stavba v Bergnu jeromanska Marijina cerkev iz 12. stoletja, meddrugim okrašena z bogatim krilnim gotskimoltarjem in baročno prižnico.Na poti proti največjemu ledeniku, Jostedalsbreenu,sva v čemernem oblačnemvremenu, ki naju je spremljalo večji del poti,"prebrodila" največji norveški fjord, Sognefjord.Dolg je 200 km, globok do 1308 m - pravomalo morje. Iz slikovite doline Fjærland svalahko opazovala mogočne ledeniške jezike,vrhovi gora pa so se vztrajno greli, oblečeni voblake. Ker sva vseeno upala na boljše vreme,sva se ustavila na drugi strani ledenika, ob izrazitozelenkastem jezeru Loenvatnet. Žal razennekaj igrive svetlobe na jezeru vreme ni biloprimerno za obisk ledenika, poleg tega je delceste zasul še vedno grozeči kamniti plaz. (se nadaljuje)ISIS januar 2006