ISIS januar 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

35AKTUALNOsledili tujim zgledom, ko se neplodnost obravnava po načelu popolnediagnostike v enem dnevu (torej popolna endokrinološka, laboratorijska,endoskopska ter ehografska obdelava para), ob enem obisku,pomanjkanje kadrov in premajhno število ambulant za zdravljenjeneplodnosti onemogoča sodobno in bolniku prijazno ambulantnoobravnavo neplodnosti.Slovenija in OBMPKljub dolgi tradiciji klinično uspešnih programov OBMP smo šeleleta 2000 dobili ustrezno zakonodajo, ki je uredila to občutljivo področje.Morda je plačilo za relativno pozno sprejetje zakona njegova kakovost, sajsodi med zelo sodobne primere zakonodaje v evropskem prostoru.Licenco za opravljanje postopkov OBMP so v letu 2000 dobili vsi trijeslovenski centri (Ljubljana, Maribor, Postojna). Vsi ostali ginekološkioddelki so zaradi spremenjenih doktrinarnih stališč ostali brez možnostiza izvajanje učinkovitih metod zdravljenja. Po veljavni zakonski ureditvimorajo imeti licenco tudi za opravljanje homolognih inseminacij.Število ciklusov OBMP (IVF,ICSI in TESA/E) v Sloveniji(Niso upoštevani IUI in ET odmrznjenih zarodkov,podatki do 30.11.2005)Vir : Državna komisija za OBMPKaj pa kirurški načini zdravljenjaneplodnosti?Ta oblika zdravljenja se danes opravlja bistveno redkeje in le pri izbranihbolnicah. Splošno slab izid kirurškega zdravljenja jajcevodov jenamreč potrjen v mnogih analizah rezultatov zdravljenja. Ob dejstvu, daje uspešnost operativnega zdravljenja proksimalne okluzije jajcevodovvisoka, saj po operaciji rodi 50 odstotkov bolnic, v primeru distalneokluzije jajcevodov pa 20 do 30 odstotkov, se to zgodi šele po dveh dotreh letih spremljanja operiranih bolnic. Zato je kirurško zdravljenjesprejemljivo le za mlade bolnice. Enak rezultat lahko dosežemo že obenem postopku IVF! In ker bolnice po operaciji ne želijo čakati še dveali tri leta, pogosto v tem času želijo opraviti tudi postopek zdravljenja zIVF, kar je podvojen in neopravičen pristop (s stroškovnega stališča oziromastališča zdravstvene blagajne). Tako se v obdobju OBMP postavljavprašanje, ali ima kirurško zdravljenje jajcevodov sploh še enako veljavokot pred obdobjem OBMP. Namreč, ob 4-odstotni mesečni plodnostipo operativnem posegu (zelo optimističen izračun!) na jajcevodih jele-ta bistveno nižja od povprečne mesečne plodnosti plodnih parov vrodnem obdobju (20 do 25 odstotkov) ali plodnosti para v enem postopkuIVF (danes pomembno presega 25 odstotkov).Torej dejstvo, da je strošek za spočetje enega otroka z IVF manjšikot strošek kirurškega zdravljenja jajcevodov, ne šteje. Takšen tradicionalističnipristop botruje praksi, da se za kirurške postopke odločamohitreje, tudi takrat, ko le-ti niso ovrednoteni po načelu z dokazi podprtemedicine (evidence based medicine). Brez težav dobijo mesto medrutinskimi in jih priporočijo kot prvo metodo odpravljanja vzrokov zaneplodnost (npr. priporočilo za odstranitev pregrade v maternici (glejIsis, junij 2005).Delež sredstev zdravstvene blagajne, namenjen zdravljenju neplodnosti,ni velik, možni razvoj metod OBMP v prihodnosti zahtevaanalizo dejanske uspešnosti zdravljenja, tudi skozi ekonomske kazalnike.Takšenpristop je v mnogih evropskih državah praksa, ki pripeljedo sorazmerno pogostih ponovnih opredelitev prednostnih nalog inobsega zdravljenja z OBMP. Zato evropske države prilagajajo svojeprograme novim dognanjem o varnosti OBMP (skandinavske države)in dostopnosti OBMP.Najpogosteje analizirani kazalniki so: uspešnost metode (efficacy), da doseže zastavljeni cilj (rojstvootroka) ob optimalnih pogojih uporabe; učinkovitost metode (effectiveness) z upoštevanjem dobrih inslabih lastnosti metode, ko jo uporabljamo v medicinski praksi; cenovna učinkovitost (efficiency ali cost-effectiveness), ki zajemastroške opravljenega postopka OBMP in jih primerja z izidomzdravljenja (porodom). Najpogosteje je izražena kot strošek na enporod ali strošek postopka OBMP na enega rojenega otroka, dostopnost metode (availability), ki opredeli razmerje med številomopravljenih postopkov in številom prebivalcev, ki morda potrebujejoOBMP.Koliko otrok se rodi po spočetju vslovenskih centrih za OBMP?Ugled slovenske reproduktivne medicine v evropskem prostoru jevelik, naši rezultati dosegajo vrh evropske kakovosti. To je tudi letosrazvidno iz publikacije registra pri Evropski federaciji za humano reprodukcijoin embriologijo (ESHRE). To ne pomeni, da ne bi mogli šebolje organizirati te dejavnosti reproduktivne medicine.Po podatkih treh slovenskih centrov za OBMP se v Sloveniji spočnez metodami zunajtelesne oploditve skoraj 3,2 odstotka rojenih otrok(leta 2002 kar 648 otrok!). V mariborskem centru vsako leto pomagamodo spočetja in rojstva okoli 300 otrokom!Padec rodnosti in negativni vitalni kazalci v zadnjem desetletju, koštevilo slovenskega prebivalstva nenehno upada, še bolj poudarjajo skrbza vsakega rojenega otroka.Čeprav velja, da s postopki OBMP ne moremo veliko vplivati naprebivalstveno politiko, pa delež otrok, spočetih z OBMP, med vsemirojenimi otroki v nekaterih zahodnoevropskih državah in v Sloveniji žepresega tri odstotke. V letu 2002 je delež tako spočetih otrok na Danskemdosegel šest odstotkov, v letošnjem letu pa predvidevajo, da jih bo celo10 odstotkov med vsemi rojenimi. Slovenija je po dostopnosti postopkovIVF/ICSI v skupini najrazvitejših evropskih držav (za Dansko, Finsko,Švedsko in Islandijo), za nami je torej večina držav EU.Med leti 2000 in 2004 se je rodilo 1336 otrok, spočetih v laboratorijuza OBMP v Mariboru. V našem centru smo v preteklih 15 letih velikopozornosti posvečali sporazumevanju s pari in jih imeli za enakopravenepartnerje pri dogovorih za zdravljenje. Rezultat našega prizadevanja jeleta 1988 ustanovljeno Društvo neplodnih parov FIVET (Fertilisatio InVitro Embrio Transfer). Naše rezultate redno objavljamo v bolnišničnemjanuar 2006 ISIS