130S KNJIŽNE POLICEMartin Pollack:Smrt v bunkerju -Poročilo o mojem očetuMarjan KordašMartin Pollack: Smrt v bunkerju - Poročilo o mojem očetu. Slovenskamatica, Ljubljana, 2005, 216 str. Prevod: Amalija Maček.Najprej velja povedati, da je bila knjiga slovenskemu bralcu že predstavljenav eseju Draga Jančarja: Zločinec, moj bližnji (Delo, Sobotnapriloga, 15. oktober 2005). Ko sem ga prebral, sem knjigo takoj kupil inprebral v enem popoldnevu. Potem sem si priskrbel še nemški izvirnik(Der Tote im Bunker - Bericht über meinen Vater. Paul Zsolnay Verlag,Dunaj, 2004, 256 str.) in ga prebral - ter hkrati slovenski prevod še enkrat- bolj počasi.Za tiste, ki Jančarjevega eseja niso brali, kratka vsebina:Osrednja zgodba je rekonstrukcija življenja človeka, ki je bil rojenleta 1911 v Kočevju in ki so ga leta 1947 našli mrtvega (ustreljenega, zizkaznico člana nemške manjšine iz Krškega v Sloveniji) v opuščenembunkerju na Brennerju na italijansko-avstrijski meji. Preiskava je ugotovila,da je mrtvec bil dr. Gerhard Bast, SS-Sturmbahnführer, član SD(Sicherheitsdienst), nekaj časa namestnik vodje gestapa v Gradcu, vojnizločinec, poveljnik raznih t. i. SS-Sonderkommando. Slednje so med drugosvetovno vojno v zaledju nemške armade v Vzhodni Evropi izvajalemnožične likvidacije.Martin Pollack, leta 1944 rojeni sin dr. Gerharda Basta, je v svojo raziskavomed drugim vključil tudi starše svojega očeta. Ded, Nemec, rojenv Laškem, je bil dlje časa odvetnik v Kočevju. Babica, Nemka, rojena vLjubljani, je bila učiteljica v Ljubljani in Kočevju. Tik pred prvo svetovnovojno se je družina preselila v Amstetten v Avstriji. Pred drugo svetovnovojno in med njo so obiskovali svoje sorodnike v Laškem ter hodili naizlete v Kočevje. Smrt v bunkerju je pripoved o nekaterih ljudeh v časupribližno od leta 1880 do 1947, ki so živeli ter delovali v delu Srednje inVzhodne Evrope.[1] Knjiga je hkrati novejša zgodovina slovensko-nemškihodnosov na nekaterih območjih sedanje <strong>Slovenije</strong>.Odlična knjiga!Menim, da ima tri daljnosežna sporočila: o genezi zla; o pomenu jezika (ter njegove morebitne ideološke vsebine) zaidentiteto oz. narcizem človeka; o nedosegljivosti dvojezičnosti.1. Mehanizmi za genezo zla v človeku so dobro raziskani. A še vedno nedovolj. Menim, da dokončno raziskani ne bodo verjetno nikoli. A vtej pripovedi je pot družine Bast v zlo zajeta v enem (samem) stavku(str. 74):"Problem je bil, da pri nas nismo ničesar spraševali."Zdi se mi, da je v izvirniku ta stavek oblikovan bolj povedno (str. 88):"Bei uns hat man keine Fragen gestellt, das war das Problem."Se pravi, Gerhard Bast je odraščal v okolju, v katerem so prevladovalenemškonacionalne vrednote (v najširšem pomenu tega pojma). O njihni postavljal vprašanj, očitno tudi sebi ne. Postal je marljiv, morda celoučinkovit uradnik zločinskega sistema in končno vojni zločinec. Obrazmišljanju o večvrednosti nekega naroda (ideologije) glede na drugelahko začne slovenski bralec pometati pred lastnim pragom. Jezikovnihin ideoloških smeti je iz znanih razlogov nekoliko manj, a temeljni vzgibiso natančno enaki kot (so bili) pri Nemcih in nacistih. Če dopusti, sleditorej dvoje vprašanj. Prvo se začne z "Zakaj...?", drugo pa s "Čemu....?"Odgovori so vsaj neprijetni, če ne že uničujoči.2. Jezik ima lahko velikanski ideološki naboj. Tako poznamo zgodbe odobrih Slovencih in hudobnih Nemcih; o dobrih partizanih in hudobnihdomobrancih. In hkrati poznamo sicer ne iste, a pravzapravenake zgodbe: o hudobnih Slovencih in dobrih Nemcih; o hudobnihpartizanih in dobrih domobrancih. Tisti, ki so za eno stran svetniki(junaki), so za drugo stran hudiči (izdajalci). Pred človekom je vednoalternativa "ali moliti Boga, ali moliti Hudiča", pri tam pa ni vednojasno, kdo (kaj) je ali Bog ali Hudič. In včasih se človek zaradi zmedev sebi odloči moliti Hudiča (kar koli že to je ali ni) - pač zato, ker si nepostavi vprašanja, zakaj oziroma čemu je sploh treba neko izmišljenoduhovno bitje moliti. Se pravi, zgodbe so lahko v različnih jezikih,imajo pa isto ideologijo. In obratno: v istem jeziku, pa imajo različnoideologijo.[2]"Smrt v bunkerju" opisuje to iracionalno (ideološko?) sovraštvo medSlovenci in Nemci v uvodnih poglavjih (str. 11-35). Vsekakor utegne Nemec"krvavi dan v Mariboru" ("Marburger Bluttag") in generala Maistradojemati drugače kor Slovenec (str. 48-49).[3]Zakaj? Zato, ker je za človeka očitno najlažje razmišljati v črno-belihslikah, v smislu polresnic, klišejev, ki jih ena človeška skupnost pripisujedrugi. Človekovo bivanje se degradira na dva temeljna, iracionalna gona:strah (pred drugačnim sočlovekom) ter strast (drugačnega sočlovekaobvladati in preoblikovati po svoje). Postavljanje kakršnih koli vprašanjje herezija ali izdajstvo. Se pravi, izključujoča pripadnost enemu jeziku(ideologiji) je odraz ne kolektivne identitete, temveč kolektivnega narcizma,katerega jedro je strah pred drugačnostjo[4] ter institucionalizacijaneenakopravnosti ljudi.Čemu? Zato, da se uveljavi koncept, da ljudje in narodi niso enakopravni.Včasih pa, kdo ve, zakaj, nastopi nenavadno, a začasno zatišje in takratje možno sožitje, kot opisuje tale povedni odstavek (str. 35):"Kakorkoli, enkrat leta 1940 so v domači hiši v Laškem za isto mizosedeli stric Drolc, slovenski občinski hujskač ("der windische Gemeindehetzer")nacionalsocialista iz Amstettna - ded in oče sta v strankovstopila leta 1931 - in Guido, ki je bil po njunih rasnih zakonih na polJud. Pili so in se veselili."3. Dvojezičnost (še posebno, če je aktivna) navadno odraža ne le visokostopnjo izobraženosti, temveč tudi svobode. Manipulacija s človekomskoraj ni mogoča. Zato družbeni sistemi dvojezičnost - kljub formalnonasprotnim izjavam - dejansko politično zatirajo. Zatiranje lahko zajametudi človekov duhovni svet.[5] In tudi na osebni, intimni ravni jevzdrževanje aktivne dvojezičnosti izjemno težko, saj zahteva disciplinoter stalno vajo v uporabi dveh jezikov pri govorjenju, pisanju in poslušanju.A zelo težko je v dveh jezikih razmišljati in skoraj nemogočeje, da bi človek tako tudi sanjal.Jezik, povezan s svojimi koreninami - kulturo in zgodovino naroda(nacije)[6] ter humanističnim izročilom človeštva - je prav gotovo sestavinakolektivne identitete posameznika. A če ni teh korenin, postanejezik nosilec uničujočega kolektivnega narcizma.[1] V izvirniku je na začetku narisan ustrezen zemljevid; obžalujem, da ni ponatisnjen tudi vslovenskem prevodu.[2] Hitler in Stalin sta uporabljala različna jezika, a govorila isto totalitarno ideologijo. Partizaniin domobranci so uporabljali isti jezik, a govorili različno ideologijo.[3] Zgodbo mi je prvič povedal koroški Nemec, a sem jo takrat imel za nemško propagando.Prav tako, kot je imel ta Nemec zgodbo o ustoličenju na Gosposvetskem polju za slovenskopropagando.[4] Pred nekaj leti sem v glasilu celovškega planinskega društva poskusil objaviti slovensko-nemškizapis z naslovom "Karavanke imajo spet dve strani". Objavljena je bila samo nemška polovica.Skoraj hkrati sem v reviji "Sodobnost" poskusil objaviti slovensko-nemški esej z naslovom: Nejezik: govorica je bistvena sestavina - ali celo popoln odsev - človeške identitete". Objavljenaje bila samo slovenska polovica.[5] Glej esej J. F. Perkoniga "Mit zwei Zungen"; v zbirki "Im Morgenlicht", Röschnar Verlag,Klagenfurt, 1988.[6] Nadrobna opredelitev pojmov pleme, ljudstvo, narod, nacija je na voljo v odlični knjigi J.Kos: "Duhovna zgodovina Slovencev", Slovenska matica, Ljubljana, 1996.<strong>ISIS</strong> <strong>januar</strong> 2006
132PERSONALIAZdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong> objavlja seznam zdravnikov, ki so opravili program sekundarijataUrška Gajšek, dr. med.,izpit opravila 30. 11. 2005Tatjana Kitič, dr. med.,izpit opravila 30. 11. 2005Alenka Lavrič, dr. med.,izpit opravila 31. 5. 2005 s pohvaloZvjezdana Sučić, dr. med.,izpit opravila 30. 11. 2005 s pohvaloŠpela Štunf, dr. med.,izpit opravila 31. 7. 2005 s pohvaloLarisa Vengar, dr. med.,izpit opravila 30. 11. 2005Zdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong> objavlja seznam zdravnikov, ki so opravili specialistični izpitDiana Dimnik, dr. med., specialistka dermatovenerologije, izpit opravila 25. 11. 2005 s pohvaloNaziv "primarij" za leto 2005Prim. asist. Slavenka Beljanski Rogan, dr. med.Prim. dr. Marija Berčič, dr. med.Prim. Martin Bigec, dr. med.Prim. asist. Zvonko Borovšak, dr. med.Prim. mag. Boštjan Čebular, dr. med.Prim. mag. Mojca Kambič Budkovič, dr. med.Prim. asist. mag. Rajko Kavalar, dr. med.Prim. Karel Kisner, dr. med.Prim. Jože Matela, dr. med.Prim. Milivoj Piletič, dr. med.Prim. Damjan Radosavljevič, dr. med.Prim. asist. mag. Davorin Sevšek, dr. med.Prim. mag. Dunja Latifić Jasnič, dr. med.Prim. asist. mag. Iztok Tomazin, dr. med.Izvolitve v učiteljske nazive na Medicinski fakultetiNa seji senata Medicinske fakultete Univerzev Ljubljani 3. 10. 2005 so bili v nove nazivesoglasno izvoljeni spodaj našteti sodelavci:Doc. dr. Damjan Glavač, univ. dipl. kem.,izvoljen v naziv izrednega profesorja zapodročje humana genetikaDoc. dr. Roman Bošnjak, dr. med., izvoljenv naziv izrednega profesorja za področjekirurgijaAsist. dr. Lijana Zaletel Kragelj, dr. med.,izvoljena v naziv docentke za področje javnozdravjeAsist. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med.,izvoljena v naziv docentke za področjeinfekcijske bolezni in epidemiologijaAsist. dr. Virginija Novak Grubič, dr. med.,izvoljena v naziv docentke za področjepsihiatrijaAsist. dr. Tomaž Marš, dr. med. in univ. dipl.biol., izvoljen v naziv docenta za področjepatološka fiziologijaAsist. dr. Jerica Maver, dr. med., izvoljena vnaziv docentke za področje interna medicinaZnanst. sod. dr. Janez Rozman, univ. dipl. inž.,izvoljen v naziv višjega znanstvenega sodelavcaza področje eksperimentalna patološkafiziologijaIzr. prof. dr. Anton Cerar, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv izrednega profesorja zapodročje patologijaIzr. prof. dr. Igor Kranjec, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv izrednega profesorja zapodročje interna medicinaIzr. prof. dr. Gorazd Lešničar, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv izrednegaprofesorja za področje infekcijske bolezni inepidemiologijaIzr. prof. dr. Borut Prestor, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv izrednega profesorja zapodročje kirurgijaDoc. dr. Franc Jelenc, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv docenta za področje kirurgijaDoc. dr. Borut Kobal, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv docenta za področjeginekologija in porodništvoDoc. dr. Rok Romih, univ. dipl. biol., ponovnoizvoljen v naziv docenta za področje biologijaceliceDoc. dr. Matjaž Veselko, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv docenta za področje kirurgijaAsist. mag. Barbara Artnik, dr. med., ponovnoizvoljena v naziv asistentke za področje javnozdravjeAsist. dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med.,ponovno izvoljena v naziv asistentke zapodročje psihiatrijaAsist. mag. Igor Dolenc, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv asistenta za področje kirurgijaAsist. mag. Jernej Dolinšek, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv asistenta za področje pediatrijaAsist. mag. Ema Dornik, prof. zdr. vzg.,ponovno izvoljena v naziv asistentke zapodročje biomedicinska informatikaAsist. dr. Andreja Erman, univ. dipl. biol.,ponovno izvoljena v naziv asistentke zapodročje biologija celiceAsist. dr. Martina Fink, univ. dipl. kem.,ponovno izvoljena v naziv asistentke zapodročje biokemija in molekularna biologijaAsist. mag. Mojca Globočnik Petrovič, dr.med., ponovno izvoljena v naziv asistentke zapodročje oftalmologijaAsist. Matija Gorjanc, dr. med. in dr. dent.med., ponovno izvoljen v naziv asistenta zapodročje maksilofacialna in oralna kirurgijaAsist. Primož Gradišek, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv asistenta za področjeanesteziologija z reanimatologijoAsist. mag. Anže Kristan, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv asistenta za področje kirurgijaAsist. dr. Aleksandra Milutinović Živin, dr.vet. med., ponovno izvoljena v naziv asistentkeza področje histologija z embriologijoAsist. mag. Ksenija Ogrizek Pelkič, dr. med.,ponovno izvoljena v naziv asistentke zapodročje ginekologija in porodništvoAsist. Nuška Pečarič Meglič, dr. med.,ponovno izvoljena v naziv asistentke zapodročje radiologijaAsist. Tonka Poplas Susič, dr. med., ponovnoizvoljena v naziv asistentke za področjedružinska medicina<strong>ISIS</strong> <strong>januar</strong> 2006