ISIS januar 06.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

93STROKOVNA SREČANJANekaj epidemioloških podatkovV Sloveniji je v letu 2002 umrlo 18.701 oseb (3), delež prezgodnjih smrti, pred starostjo65 let, pa je bil 26 odstotkov. 70,5 odstotka prezgodnjih smrti je bila posledica bolezni instanj iz dveh vodilnih poglavij vzrokov, kodiranih po klasifikaciji MKB-10, in sicer neoplazem(32,7 odstotka) in bolezni srca in ožilja (19,9 odstotka).Rakave bolezni predstavljajo 26 odstotkov vseh vzrokov umrljivosti med Slovenci (4).Zbolevnost za rakom se je med letoma 1990 in 2001 povečala za 25 odstotkov pri moškihin 30 odstotkov pri ženskah, umrljivost pa za 10 odstotkov pri moških in 9 odstotkov priženskah.Leta 2000 so bile bolezni srca in ožilja v Sloveniji še vedno vzrok za okoli 40 odstotkovvseh smrti (3). Med boleznimi srca in ožilja so bila najbolj razširjena naslednja stanja:hipertenzija, preboleli miokardni infarkt, angina pektoris, srčno popuščanje in možganskakap ter njene posledice. V starostnem obdobju do 65 let je bila ugotovljena pogostnostishemične bolezni srca 6,4 odstotka, možganske kapi pa 0,9 odstotka.Debelost se tako kot v drugih zahodnih državah povečuje tudi v Sloveniji, saj že lahkogovorimo o epidemiji čezmerne hranjenosti in debelosti. Imamo 54,6 odstotka čezmernoprehranjenih in 15 odstotkov debelih odraslih Slovencev (5).Pojavnost sladkorne bolezni (5) je ocenjena na 4,3 odstotka odraslih prebivalcev. Zvišanoraven krvnega sladkorja ima od 4 do 6 odstotkov Slovencev.V Sloveniji vsako leto zdravimo 5800 (5) bolnikov z osteoporozo. Med njimi je trikratveč žensk kot moških.Prezgodnja umrljivost zaradi vseh oblik bolezni obtočil je v Sloveniji trenutno taka,kot je bila v državah EU pred 7 do 8 leti. Najvišja je v regijah Murska Sobota in Celje,najnižja pa v regijah Kranj in Nova Gorica. V regijah Celje, Kranj in Ravne so po vzrokihprezgodnjih smrti na prvih treh mestih neoplazme, poškodbe in zastrupitve ter boleznisrca in ožilja, v ostalih regijah pa so na drugem mestu bolezni srca in ožilja, na tretjem papoškodbe in zastrupitve. V regiji Maribor so takoj za poškodbami bolezni prebavil, medkaterimi predstavljajo prezgodnje smrti zaradi bolezni jeter 78,4 odstotka vseh prezgodnjihsmrti, med le-temi pa je najpogostejša smrt zaradi alkoholne bolezni (3).splošnih izobraževanj o zdravem življenjskemslogu, 935 testov hoje na 2 km, 1516 delavnico dejavnikih tveganja, 543 delavnic o zdraviprehrani,193 delavnic o zdravem gibanju, 466delavnic o zdravem hujšanju in 158 delavnicopuščanja kajenja (uradni podatki ZZZS). Vletu 2005 je bilo do oktobra izvedenih 2044delavnic (neuradni anketni podatki CINDISlovenija).V zdravstveno-vzgojnih programih ogroženipridobivajo potrebna znanja in veščinez vseh področij zdravega življenjskega sloga,uspešno opuščajo zdravstveno tveganavedenja: kajenje, tvegano pitje, nezdravoprehranjevanje, in privzemajo zdrave oblikevedenja, zdravo prehranjevanje in zdravogibanje. Večini ustrezajo skupinska srečanja,na področju tveganega pitja in opuščanjakajenja pa program ogroženim ponuja tudiindividualna svetovanja.Tokratnega rednega letnega srečanja, žečetrtega po vrsti, so se udeležili izvajalci insodelavci programa iz vseh slovenskih zdravstvenihregij, predstavniki javnih zdravstvenihzavodov in zasebnikov – koncesionarjev, vodjeprograma in regijski odgovorni zdravniki,predstavniki Ministrstva za zdravje RS, predstavnikiZZZS ter drugi predstavniki zainteresiranejavnosti.Na srečanju so podrobneje predstavili dosedanjerezultate nacionalnega programa terusmeritve za prihodnost. Na osnovi dosedanjihrezultatov in tudi ankete, ki jo je CINDI Slovenijaizvedla med vsemi vodji zdravstvenovzgojnihcentrov ter vsemi regijskimi odgovornimizdravniki, smo identificirali nekatereključne izzive za prihodnost. Izvajalci ponekodžal opažajo, da število zainteresiranih udeležencevprograma upada. V nekaterih okoljih seljudje ne odzivajo v zadostnem številu na vabilaza preventivne preglede v ambulantah osebnihzdravnikov, drugod upada število udeležencevdelavnic. Za izboljšanje zdravja slovenskegaprebivalstva je zato zelo pomembno, da slovenskajavnost spozna prednosti programain da se okrepijo prizadevanja za vključevanjeciljnih skupin v program. Odgovori iz anketeregijskih odgovornih zdravnikov, vodij zdravstveno-vzgojnihcentrov in drugih izvajalcevprograma kažejo, da si želijo tudi večje podporemedijev pri usmerjanju prebivalstvav organizirane preventivne in zdravstvenovzgojne programe, saj so programi brezplačniin učinkoviti – prednosti, ki jih udeleženci pridobijo,se kažejo v preprečevanju in zgodnjemodkrivanju raznovrstnih dejavnikov tveganja,varovanju in krepitvi zdravja ter v izboljšanjukakovosti življenja v Sloveniji.računalniških programov.Analiza zbranih podatkov do leta 2005kaže, da ima v tem starostnem obdobju zvišanevrednosti krvnega holesterola kar 79,2odstotka odraslih Slovencev, 74,7 odstotka jihima prekomerno telesno težo, zvišan krvni tlak49,9 odstotka, kadi jih 22 odstotkov. Pridobljenipodatki v okviru registra z boleznimi srca inožilja ogroženih oseb so torej zares zaskrbljujoči(predvsem glede holesterola, kjer krepkopresegamo razširjenost glede na nekateredruge države). Prav pri tem dejavniku tveganjaso možnosti za zmanjšanje ogroženosti inizboljšanje zdravja velike, če ustrezno spremenimoživljenjski slog. Z uvedbo zdravegaživljenjskega sloga lahko mnoge dejavnike tveganjaodpravimo ali vsaj bistveno zmanjšamo,na da bi pri tem posegli po zdravilih.Zato je zelo pomembno, da v okviru nacionalnegaprograma uspešno deluje tudi mrežazdravstveno-vzgojnih centrov za izvajanjezdravstveno-vzgojnih programov. V letu 2002so izvedli skupaj 543 delavnic o različnih področjihzdravega življenjskega sloga, leta 2003so izvedli 2025 delavnic, leta 2004 pa že 2730delavnic. Od tega je bilo do konca leta 2004 zaogrožene prebivalce Slovenije izvedenih 1487Literatura:1. Kragelj-Zletel L, Fras Z, Maučec Zakotnik J. Tveganavedenja, povezana z zdravjem, in nekatera zdravstvenastanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Ljubljana: CindiSlovenija, 2004.2. Pravna podlaga v prilogi:Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanjepreventivnega zdravstvenega varstva na primarniravni (Ur. l. RS 67/2001).Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika zaizvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarniravni (Ur. l. RS 117/2004).3. Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS.4. Vir: Register raka, Onkološki inštitut.5. Vir: Resolucija o nacionalnem programu prehranskepolitike.januar 2006 ISIS