120TAKO MISLIMOLahko je tudi obratno.Pri običajnem staranju se pojavi utrujenost,okornost gibov, počasna in drobnahoja. Elastičnost popusti, dihanje postanetežje, koža tenka in nagubana. Sluh popusti,vid opeša ...Tudi pri duševnem delu se pojavi utrujenost,človek se ne more zbrati. Zanimanjese zoži, rutina pa je še kar dobro ohranjena.Inteligentnostni količnik (IQ) ostane v osnoviseveda nespremenjen, učinkovitostni količnik(EQ) pa se občutno zniža. Spomin slabi, najprejza sveže dogodke – začasni, pozneje tudiza starejše – trajni. Začasni in trajni spomindelujeta po dveh različnih fizioloških poteh.Starostnik postane čustveno labilen.Človek doseže na splošno svoj življenjskivrh tam pri petdesetih letih in potem sledispust v dolino, nazadovanje – involucija. Nekaže hiteti z osvajanjem svojega vrha. Pametnejeje počasi utrjevati vzpon. Hiti počasi– festina lente!Obdobje nazadovanja – involucijo – bilahko razdelili na tri odseke. Okrog petdesetegaleta ali tudi prej je mena, klimakterij, ko nastopiže izrazitejše nazadovanje regeneracijskihorganov. Tam do 65. leta govorimo o involucijiv ožjem pomenu in pozneje je staranje že boljočitno.Klimakterij pripisujejo zlasti ženskam,vendar ga doživljajo tudi moški (climacteriumvirile). Moški postanejo naenkrat neaktivni,v splošnem depresivni. Ženske kažejo pretežnovegetativne simptome, ki so navzvenbolj očitni. Nevrotične osebe imajo izrazitejšeklimakterične motnje. Pri meni gre za biološke,endokrine in psihogeno pogojene motnje.V odseku ožje involucije pogosteje nastopamožganska ateroskleroza, bolestna otožnost– psihična depresija in blodnjavost – paranoidnost.Včasih se že pojavi zgodnja demenca.V višji starosti po 65. letu pa je huje prizadetomožgansko ožilje in sama možganovina,v pomenu sušenja, atrofije.Danes pri starejših ljudeh dovolj pogostougotavljajo demenco – splošno duševnooslabelost. Še posebno sta pogosti dve obliki:vaskularna (aterosklerotična) in Alzheimerjevademenca. Pri Alzheimerjevi gre za nalaganjebeljakovinskih naslag, amiloidnih plakov vmožganskem tkivu. Ta bolezen ima dva tipa:z zgodnjim in poznim začetkom.Pri demencah se običajno pojavijo najprejmotnje začasnega spomina in pozneje še trajnega.Zaradi tega imajo bolniki slabo splošnoorientacijo. Prizadeto postane mišljenje, posebejodnos do dejanskega sveta. Tudi čustvovanjeje moteno. Zavest pa je ohranjena. Zavestje motena pri deliriju – akutni zmedenosti, kidovolj pogosto spremlja demenco.Včasih, žal redko, pa je vendar zanimivoslišati od dementnega bolnika izrečeno misel,ki je vsebinsko tako polna in izvirna, dapreseneti, in strokovnjak se bo vprašal, če seskozi “demenco” le morda ni izvila iz globinnjegovih prednikov ...V višji starosti ni redka blodnjavost, koimajo starostniki občutek, da jim okolica takoali drugače “nagaja”, kar ne drži.Pri starejših ljudeh je pogosta duševna depresija.V dolgem in pogosto težkem življenjuje pač dovolj razlogov zanjo, posebno če deluješe biološka nagnjenost. Rusi pravijo: življenje jenajbolj zapletena reč. Depresija je čustvena bolezenin v ospredju je žalost. Tudi razmišljanjeje otožno in brezupno. Žalost je pač huda stvar.Tudi motorika je pri depresivnih ljudeh prizadeta,počasna in okorna. Samomor je rezultatpsihične depresije. Pri starostnikih je dvakratpogostejši kakor v splošni populaciji.V višji starosti se ljudem prikazuje sevedaveliko vsakršnih življenjskih težav in se odpiramnogo novih vprašanj, tudi psiholoških, da,celo filozofskih.Vendar jih starostniki v splošnem rešujejopozitivno zase.Ena od neprijetnosti je že osamljenost.Vendar starostnik včasih reče: “Ne čutimse osamljenega in ni mi dolgčas, ker venomerpijem iz polne čaše svojega življenja.” Ali:“Ne čutim se osamljenega, ker se ves čas pogovarjams svojo pokojno ženo, katere slikavisi na steni ...”V romanu pisatelja iz Latinske Amerike G.G. Márqueza Sto let samote, beremo: “Skrivnostlepe starosti ni nič drugega kakor poštenazveza s samoto.”V neki študiji osemdesetletnikov domaupokojencev, statistično pomembne nagnjenostiv negativno smer ni bilo ugotoviti vnobeni od naslednjih psiholoških kategorij:osamljenost, dolgčas, zavoženost življenja, občutekkrivde, življenjska naveličanost, bojazenpred še višjo starostjo, strah pred umiranjem,strah pred smrtjo. V posmrtno življenje večinapreiskovank in preiskovancev ne verjame, tuditisti ne, ki redno sledijo obredom v cerkvi.Najbrž je treba imeti veliko vero v življenje,da človek sprejme postavko, da bo nekoč ledelec vesolja ali celo samo val.Glede smisla življenja kaže priznati, da zabistven smisel ni mogoče vedeti. Zato je boljprimerno govoriti o pomenu življenja.V navedeni raziskavi starostniki najpogostejevidijo glavni pomen življenja v nenehnemprizadevanju za čim boljše medsebojneodnose, zlasti v družini, in na drugem mestuustvarjalno delo, ki ga lahko doživlja tudi cestnipometač in ne samo kakšen znanstvenik.Treba je priznati, da je starost lahko tuditežka in mučna, še zlasti takrat, kadar se pojavijotelesne motnje in bolezni, pogosto večhkrati – multimorbidnost.Ko so literarnega in gledališkega kritikaJosipa Vidmarja pri 95. letih vprašali, kakose počuti, je odgovoril z retoričnim vprašanjem:“Katero življenjsko obdobje pa ni bilotežko?”V dolgem in vselej zapletenem življenjustori človek tudi kakšen greh – moralni prekršek,ki mu na stara leta privre na dan. Vendarje treba znati živeti tudi s svojimi grehi. Maloobčutka krivde ni slabo – se človek lepše vede...Sicer pa si moramo prizadevati svoje temne,destruktivne nagone, ki jih pač vsakdo ima,potlačiti, internalizirati in dvigniti erotične,v širšem pomenu te besede. In grehe drugihkaže spregledati. To je edini način za spravo.Druge poti ni.Zdravnik in psihiater A. D. Zurabašvili vTbilisiju je na vprašanje, tudi glede na stoletnoprebivalstvo Gruzije, kako doseči visoko starost,odvrnil: “Treba je veliko delati, nikomurnič zlega storiti in izključiti zavist ...”Stari ljudje so bolj pomembni, kakor jimpriznava družba. Starostniki imajo obširnovédenje in velike življenjske izkušnje. Imajosposobnost distanciranja, kar je lahko zelokoristno. Spoznali so pojav “daltonizma”, koso na stara leta ugotovili, da so v življenjupristno videli kaj v “zeleni barvi”, a se je poznejeizkazalo, da je bilo v resnici “rdeče” ...Stari ljudje imajo izostrene moralno-etičnenorme. In vsi so pacifisti, proti vojnam, saj sojih sami preživeli. Takšno stališče je sevedaizjemno pomembno.Družba običajno starostnikov ne cenidovolj. Ali se denimo država sploh zaveda,kolikšen denar v gotovini prejema (ker je žedenar vse ...), ko babice in dedki čuvajo vnučke,svoje in morda še sosedove, jih poučujejoin predvsem vzgajajo, da njihovi mladi staršilahko mirno delujejo v službah?!Starost in stare ljudi je vredno ceniti inspoštovati.Starostniki pa morajo tudi sami gojiti inrazvijati samospoštovanje. Zato, ker si ga zaslužijoin tudi potrebujejo.S samospoštovanjem je lažje živeti in tudiumreti.<strong>ISIS</strong> <strong>januar</strong> 2006
122ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUV višinskem kraljestvu nomadovGostovanje folklorne skupine COF v vzhodni Turčijiod 23. septembra do 5. oktobra 2005Vanja MalisJeseni gremo lahko v Turčijo, je rekelpredsednik Zoc na zadnji junijski folklornivaji. Samo nasmehnili smo se, sajnismo verjeli, da je mogoče. Velikokratsmo se že ušteli…Zares sta v izvedbo turneje verjela Zoc inMarjan, ki sta potem celo poletje "garala" inz veliko zagnanostjo poizkušala nemogočespremeniti v mogoče. Uspelo jima je s pomočjoturistične agencije Oskar, tako da smo naprvi jesenski vaji slišali, kar smo želeli slišati:Turneja bo!Povabil nas je naš veleposlanik v Turčiji,gospod Andrej Garasselli, ki se je z županommesta Kars dogovoril za gostovanje našefolklorne skupine COF na 2. kavkaškem folklornemfestivalu v mestu Kars na skrajnemvzhodu Turčije. Nihče še ni slišal za to mestoin ko smo ga le našli na zemljevidu, nam jevzelo sapo: saj to je blizu armensko-gruzijskeSrečanje s Kurdi – pojemo in nismo več tujci!Žena iz kurdske vasi 2400 m nad morjem zvnukommeje, daleč, zelo daleč! Končni izračun razdaljeje bil okrog 5000 kilometrov z avtobusom - inpri tem letalskega poleta do Carigrada splohnismo upoštevali.V Carigradu smo bili prej kot v dveh urahin smo 24. septembra še v nočno-jutranjih urahzačeli naše prelepo potovanje po Turčiji.Na poti proti Ankari so bila naselja še podobnanašim, le minareti so nas opozarjali, daje pokrajina turška. Po malem je deževalo vsedo Ankare, kjer smo obiskali naše veleposlaništvo.Lepo so nas sprejeli in nam povedaliveliko zanimivega o Turčiji in tudi o svojemdelu. Medtem ko smo pili čaj, tradicionalnoturško pijačo, se je zjasnilo in v soncu smopo dolgi, s ponaredki keltskih levov obdaniaveniji prišli do Atatürkovega mavzoleja.Častna straža, v vrstah čakajoči ljudje in sammavzolej so nas prepričali o kultu osebnostiAtatürka - očeta naroda, ki je umrl že pred 50leti, v ljudeh pa živi še danes. To dokazujejo ssvojim spoštljivim obnašanjem in množičnimobiskovanjem mavzoleja.Pot smo nadaljevali do Sivasa, nekdanjeprestolnice seldžuškega kraljestva, in si jokrajšali s petjem. Tudi naša vodička Ana namje povedala veliko zanimivosti o življenju sodobnihTurkov, ki porabijo na leto 120.000 tončaja, traktor pa jim pomeni statusni simbol,ki ga po vaseh raje kot za delo uporabljajo zaprevozno sredstvo.Po štirih urah vožnje se je pokrajina začelaspreminjati, postajala je vse bolj stepska inposušena trava in črna vulkanska zemlja, kije gledala iz nje, sta govorili o dolgotrajni suši.Vozili smo se med polji, na katerih je delaloveč žena in otrok, možje so bili v manjšini. Tesmo videli v vaških in mestnih čajnicah, kjer soob pitju čaja klepetali o vsakdanjih problemih,sklepali kupčije in igrali karte, domino in drugeigre. Nikamor se jim ni mudilo. Čas tu tečeveliko počasneje kot pri nas. V mestih je bilona cestah videti veliko več moških kot žensk inzanimivo, prijatelji so se držali za roke.<strong>ISIS</strong> <strong>januar</strong> 2006
Change language